Kolesarje spet čaka serija enodnevnih klasik. Najprej se bodo pomerili na nizozemski dirki Amstel Gold Race, kjer bomo imeli tudi Slovenci dva aduta, in sicer Simona Špilaka ter Mateja Mugerlija.
Žal sem nekoliko prehlajen, zato upam, da se bo vreme nekoliko izboljšalo in bom lahko normalno dirkal. Matej Mugerli
|
|
Gre za enodnevno, 257 kilometrov dolgo klasiko po nizozemskih gričih. Ta dirka velja za nekakšen prehod med dirkami, ki smo jih spremljali prejšnji teden (Pariz–Roubaix in po Flandriji), in dirkami v Ardenih . Dirka velja za najmlajšo med aprilskimi klasikami, po drugi strani pa so kolesarji že mnogokrat spoznali, da kljub svoji "mladosti" še zdaleč ni lahka. Še več. Kratki in strmi vzponi ter nepredvidljivo vreme vsako leto poskrbijo za hudo selekcijo. V ospredju se vedno znajdejo tisti najboljši, ki se potem v zadnjih kilometrih, ko je najtežje, "udarijo" za prestižno zmago.
Pivo? Ne, to je dirka!
Vas zanima, od kod izvira ime Amstel Gold Race? Razlog je preprost in vam ga lahko razkrijejo oboževalci piva, saj so organizatorji to dirko tako poimenovali zaradi glavnega sponzorja, pivovarne Amstel. Dirka je bila prvič organizirana 30. aprila leta 1966, največ zaslug za to pa imata Ton Vissers in Herman Krott , sicer športna promotorja. Oba načrtovalca sta želela, da bi dirka potekala od Amsterdama do Maastrichta , kar bi po njunih izračunih zneslo 280 kilometrov.
Vendar pa sta pozabila všteti ovinke in zavite ceste, značilne za nizozemski teren. Zato je bil start večkrat prestavljen, težave pa se s tem še niso končale, saj je bila Nizozemska v tistih časih zelo nemirna država, med drugim so hipiji razglasili anarhijo. Samo štiri dni pred startom so se organizatorji praktično že vdali v usodo in vse je kazalo, da tako težko pričakovane preizkušnje ne bo. Šele po tem so od ministra za promet dobili dovoljenje za organizacijo. Prvi zmagovalec pa je postal Francoz Jean Stablinski .
Strmi Cauberg za konec
Dobrih 250 kilometrov dolga dirka postreže z vsem, kar krasi sodobno kolesarstvo. Vzponi, navdušeni navijači, na smrt utrujeni kolesarji, padci … V preteklosti se je trasa dirke vseskozi spreminjala, do zadnje večje spremembe pa je prišlo leta 2003, ko je bil cilj dirke prestavljen iz Maastrichta na vrh slovitega vzpona Cauberg . Čeprav se številni kolesarji pritožujejo nad nevarnimi cestami, si tukaj vsak želi zmagati. Tisti, ki želi tu slaviti, pa mora premagati kar 31 kratkih, a strmih vzponov. Med drugim se bodo morali kar trikrat podati na Cauberg.
Zadnji zmagovalci
|
2007: S. Schumacher (NEM)
|
Kdo je največji favorit za zmago na tej preizkušnji, je težko reči, saj je krog kandidatov za vrh iz leta v leto večji. Ker je dirka tudi tehnično zelo zahtevna, lahko rečemo, da bodo v boju za najvišja mesta odločale tudi izkušnje, ki jih na primer Davideju Rebellinu še zdaleč ne manjka. Italijan je tu že slavil, letos pa je spet v izjemni formi, kar je dokazal z zmago na dirki Pariz – Nica . Nemški Gerosteiner ima poleg Rebellina v svojih vrstah še lanskega zmagovalca Stefana Schumacherja .
Matej Mugerli in Simon Špilak
Na startu bosta tudi dva Slovenca, in sicer v zadnjem času izjemno dobro pripravljeni Simon Špilak ter Matej Mugerli . Pri Špilaku je vse jasno. Fant je v izjemni formi, ki bi jo lahko unovčil, seveda samo pod pogojem, da mu bodo v moštvu dali proste roke. Njegov Lampre spada med resne kandidate za zmago, saj naskok na vrh napovedujeta tako Cunego kot Ballan, kar pomeni, da jima bo moral Špilak po vsej verjetnosti bolj ali manj pomagati. Seveda pa lahko računamo tudi na to, da bodo zahtevni vzponi poskrbeli za nepredvidljiv razplet, ki bi šel na roko našemu najboljšemu kolesarju v tej sezoni.
Preberite še ...
|
Dirka po Flandriji
|
Obema našima predstavnikoma se bo naslednji teden pridružil še Tadej Valjavec , ki bo nastopil na Valonski puščici in najstarejši klasiki Liege–Bastogne–Liege.