Šport > Nogomet
6174 ogledov

Ženina izpoved o poslednjih trenutkih legende: Takrat se je nehal boriti

Siniša Mihajlović Epa
Vdova pokojnega nogometnega stratega Siniše Mihajlovića je spregovorila o poslednjih trenutkih njegovega življenja.

Konec leta 2022 je športni svet pretresla novica o smrti legendarnega jugoslovanskega nogometaša in trenerja Siniše Mihajlovića. Dočakal je samo 54 let.

Mihajlović se je zadnja leta življenja boril z agresivno obliko levkemije, njegovo stanje pa se je med zdravljenjem večkrat spreminjalo. Vmes je celo kazalo, da bo bolezen premagal, a je nato spet prišlo do poslabšanja, po katerem si ni več opomogel. 

Kot je bilo že znano, Mihajlović pred smrtjo ni bil povsem seznanjen z realnostjo svojega zdravstvenega stanja, saj mu žena in otroci po dogovoru med seboj niso povedali, da mu zdravniki ne morejo več pomagati.

Nekdanji vrhunski trener je do konca ohranil upanje, da bo nekoč okreval.

Siniša Mihajlović | Avtor: Epa Epa

Mihajlović je umrl 16. decembra 2022 v krogu družine in prijateljev, pred tem pa se je boril do zadnjega diha, je za Calciomercato povedala njegova vdova Arianna Rapaccioni in spregovorila o ganljivem trenutku, ko je z obljubo pomagala pokojnemu možu še zadnjič spokojno zapreti oči.

"Nekaj mesecev prej so nam zdravniki povedala, da Siniša ne bo preživel. Vedela sem, kaj sledi, toda nisem imela poguma, da mu to povem. O tem sem se pogovorila z otroki in nikomer drugim, niti s svojo mamo ne. Skupaj smo se odločili, da mu ne bomo povedali. Nismo mu želeli odvzeti še tistega drobnega žarka upanja, ki ga je imel. Nikoli me ni vprašal. Ni želel vedeti, ni želel odnehati."

Arianna Rapaccioni | Avtor: Profimedia Arianna Rapaccioni Profimedia
"Boril se je do konca, ker kot človek nikoli ni sprejemal besede 'konec'. Teden dni pred smrtjo mi je dejal: 'Srečen sem, ker vas imam, želim se postarati in imeti veliko vnukov'. Počutila sem se, kot da umiram. Z zlomljenim nasmehom sem mu odvrnila: 'No, ljubezen moja, saj imava vnukinjo. Ali nisi vesel?' S tisto svetlobo v očeh mi je odvrnil: 'Želim jih imeti veliko. Polno mizo'. Sanje. Ene tistih, ki jih ne bomo nikoli videli. To najbolj boli."

"Na dan, ko je odšel, smo bili vsi z njim. Ob meni je bila njegova mama, brat s soprogo, najboljši prijatelji, moja mama. Ko sem zaznala spremembo v njegovem dihanju, sem vedela, da je prišel ta trenutek. Poklicala sem otroke. V tišini smo se zbrali okoli njega. Držala sem ga za roko. Gledala sem ga, kako se bori, vse težje je dihal. In potem sem mu zašepetala: 'Pojdi, dragi, ne skrbi. Poskrbela bom za najine otroke'. Šele takrat je popustil. Takrat se je nehal boriti. Do tistega trenutka si nihče ni upal zakojati. Kot bi se ga tudi solze bale pozdraviti," je povedala.

dezurni@styria-media.si

Komentarjev 0
Napišite prvi komentar!

Za komentiranje je potrebna prijava/registracija. Če nimate uporabniškega računa, izberite enega od ponujenih načinov in se registrirajte v nekaj hitrih korakih.

Sorodne novice