"Pred sedmimi leti Hrvati spoznali, da se bo kampiranje razvijalo v drugačno smer kot do tedaj," pravi Klemen Hren iz Avtokampov.si. "Večji, boljši kampi so začeli z urejanjem parcel, prvi poskusi postavljanja mobilnih hišic so bili deset let nazaj. Takrat so hitro ugotovili, da prinašajo rezultate."
Mnogi kampi so namreč imeli precej prostora nezasedenega, predvsem tam, kjer ni bilo sence. "Na ta mesta so postavili nekaj mobilnih hišic, ki so klimatizirane in nudijo standardizirano obliko namestitve," razlaga Hren. "Nemec ali Nizozemec si ne upa najeti apartmaja na Hrvaškem preko spleta, ker je slika lahko varljiva, prav tako razdalje. Vemo, kaj pomeni 300 metrov od morja - zračno razdaljo, medtem ko je plaža lahko čisto na drugem koncu. Nekdo, ki se pripelje 1200 kilometrov, si tega ne more privoščiti. V mobilni hišici točno ve, kaj bo dobil."
Mobilne hišice so podaljšale sezono
Pri mobilnih hišicah je bistveno, da so v naravi oz. blizu morja, z njimi se podaljša tudi sezona. "Družine povprašujejo tudi po animaciji in vse bolj je pomemben bazen," poudarja Hren in razlaga, da je to standard, ki ga Hrvati preprosto morajo ponuditi na turističnih sejmih na severu, če hočejo dobiti posel. "Nam se zdi to smešno, saj Jadran povezujemo s kopanjem, a severnjaki, severni del Nemčije in države Beneluksa, želijo imeti bazen, ker je njihova precepcija drugačna."
"Za nas je morje 'kopanje, pazi na ježke', za severnjake je morje 'tanker, Rotterdam ali peščena plaža in sipine'. "
Klemen Hren
Slovenci te spremembe dojemajo različno. "Nekaterim so všeč, nekaterim ne," pravi Hren. "Slovenci smo znani po tem, da smo glasni, ko je potrebno pokritizirat, in tihi, ko gre za hvalo."
Število parcel za pavšale se je zmanjšalo
Med najbolj kritičnimi so pavšalisti, ki so si v zadnjih dvajsetih letih uredili privatne vrtičke, ograje, betonske in železne nadstreške. "Najbolj glasni so bili v Njivicah, kjer so imeli vse zbetonirano, WC-je z greznicami in celo vinsko klet," razlaga Hren. "Ko so začeli Hrvati to pred sedmimi leti urejati, nekje bolj, drugje manj uspešno, se je število parcel zmanjšalo, a še vedno je tudi zanje dovolj prostora."
V 90-ih letih so mnogi plačali pavšal in na parcelo postavii prikolico, ki so jo deloma uporabljali sami deloma pa jo oddajali drugim proti plačilu. "To še vedno počnejo, a manj kot nekoč," razlaga Hren. "Kampi imajo različne ureditve, nekateri omogočajo pavšal brez omejtve oseb, kar pomeni, da se zavedajo, da se bo to počelo, večina pa je število oseb omejila in je potrebno za dodatne osebe doplačati."
Cene od 2500 evrov naprej
Dodaja, da se jih je veliko od njih odločilo za mesečno rezervacijo, s čimer so zadovoljni, saj jih to pride ceneje, poleg tega lahko gredo še kam drugam. "Za tiste, ki so hodili na morje za dva, tri mesece, je zadeva malo drugačna," razlagajo pri Avtokampih.si. "A parcele za njih še vedno so, npr. v Lanterni ali Valkaneli. Res pa je, da cene niso več 1500 ali 1700 evrov, ampak od 2500 evrov naprej. V Savudriji so imeli letos še proste parcele, s pavšalom za 1700 evrov."
Kampi dosegajo v povprečju ceno 45 evrov na noč za štiričlansko družino, če je parcela v boljšem kampu ali bolje opremljena pa tudi 60 ali celo čez 80 evrov, okoli 60 dni v glavni sezoni. "Kampa med 10. julijem in 20. avgustom ni težko napolniti," poudarja Hren. "Zanimivo je, da so najboljši in najdražji kampi tudi najbolj polni. Recimo, v avtokampu Krk s petimi zvezdicami, ki se je pred štirimi spremenil iz nudističnega v tekstilnega, kar je velika sprememba, je potrebno za top sezono rezervirati parcelo vsaj pol leta prej."
Po mir v južno Dalmacijo ali Posočje
Za vse tiste, ki si želijo manjših, bolj naravnih kampov pri Avtokampih.si priporočajo odhod južneje, v Dalmacijo. "Tam se vsako leto ureja šest do sedem manjših kampov," pravi Hren, ki se sprašuje, zakaj Slovencev bolj ne zanimajo tudi domači kampi. "Pretekli vikend smo si na Bovškem ogledali 12 manjših kampov, ki ponujajo čisto drugačno izkušnjo. Slovenski gostje so v njih bolj redki, večinoma najdemo tujce."
Poleg tega so slovenski kampi v primerjavi s hrvaškimi relativno poceni. Kampiranje bo štiričlansko družino, dva odrasla, s šotorom, avtom in elektriko, prišlo med 23 in 59 evri, v veliki večini pa nekaj čez 30 evrov. Poleg tega Slovenci po besedah Hrena prednjačimo v glampingu, ki je sicer omejen na specifično skupino ljudi. "Tu smo korak pred Hrvati," pravi Hren. "Na Bledu recimo glamping sledi ogljarski tradiciji. Na Hrvaškem imajo kamen, so ideje, da bi nekaj naredili iz tega."
Vlagajo milijonska sredstva
Hrvaški kampi sicer v prenovo vlagajo večmilijonska sredstva. "Kamp Lanterna je recimo v dveh letih vložil skoraj 20 milijonov evrov," razlaga Hren. "Popolnoma so prenovili bazenski del, izgradili novo naselje mobilnih hišic, ki so diferencirane. Za goste s psmi imajo posebne hišice, s parkom za sprehajanje, agilityjem, lepotilnim salonom, trgovino za pse in posebnim bazenom za hišne ljubljenčke."
Slovenski gostje so za Hrvaško zanimivi, tudi zato, ker so zelo številni, niso pa med tistimi, ki največ trošijo. "Pri trošenju gotovo prednjačijo Nizozemci," pravi Hren. "Ne le pri hrani, ampak tudi zato, ker vsak dan izvajajo oglede. Slovenci različno trošijo, eni prinesejo vse s sabo, od mleka do piva, drugi si v več privoščijo."
Štirideset let kempiram po Hrvaški ,od tega nekaj let v Ankaranu pa me ne prepričajo debilni komentarji o pripadnosti pa ponosu.... Moji otroci in sedaj vnuki uživajo po štiri mesece na leto ob morju in ribolovu.Vprašajte me kako je kaj… ...prikaži več z njihovim zdravjem. Pridem pa ful ponosno konec Septembra nazaj v Slovenijo in počakam na nslednje volitve ,da mi dvignejo novi obrazi pritisk . A vas nič ne skrbi ponos te vlade in našega manekena ....... Ful zavedno uničujejo Slovenijo.
Pa, če jih še v rit nabrcajo se bodo drugo leto spet priplazili v to vukojebino. Kje je vaš ponos dragi sonarodnjaki?
Ga ni denarja v celem vesolju, da bi šel h golazni na dopust!!!! vŠčijejo in pljuvajo po nas, ljudje pa tja na dopust??? Vsi taki nimajo nikakršne zavednosti, da so Slovenci, kar je zelo, zelo žalostno. Sram vas je lahko!!!!!