Svet
63307 ogledov

Tako je mama morilca iz Splita zlorabljala svoje otroke

Filip Zavadlav Facebook
Nove podrobnosti otroštva strelca iz Splita, katerega dejanje odmeva po vsej državi.

Hrvaški portali še evdno precej pozornosti namenjajo dogodku, ki je pretresel javnost po vsej državi. Na plan prihajajo tudi podrobnosti družine in okoliščine, v kakršnih je odraščal Filip Zavadlav, osumljen za trikratni uboj v Splitu.

Dalmatinski portal tako danes objavlja, da je bila mama Zavadlava, Etel Zavadlav, pred leti obsojena na splitskem sodišču zaradi zapostavljanja svojih sinov. Sodišče ji je za tri tovrstne primere naložilo skupno pogojno kazen zapora za 10 mesecev s preizkusno dobo treh let.

Glede na sodbo je mama sinove pogosto pretepala in jih praskala po glavi in telesu, jim grozila, jih žalila in jih omalovaževala. Najstarejšemu Filipu je bilo takrat pet let, ostali so bili mlajši.

Kot še piše omenjeni portal je bil Filip izpostavljen nasilju lastne mame najmanj do 13. leta starosti, kar so ugotovitve sodišča. Resnične zgodbe družine pa so najverjetneje znane le njihovim članom.

Kot še piše v sodbi, mama ni skrbela za šolanje svojih sinov, njihovem zdravju in higieni. Od hiše je odšla za več mesecev, pri tem pa nikomur povedala, kam gre in kdaj se bo vrnila. Sodišče jo je spoznalo za krivo v treh primerih zapuščanja in zapostavljanja otroka, za vsako kaznivo dejanje je dobila šest mesecev pogojne zaporne kazni, ki jo je sodnik nato združil v enotno kazen desetih mesecev.

Filip Zavadlav Trojni umor v Splitu Svet Mati za zločin izvedela slučajno prek interneta, od takrat jemlje pomirjevala

Na sojenju je sicer mama svoja dejanja priznala, jih obžalovala in obljubila, da jih ne bo več ponavljala.

dezurni@zurnal24.si

Komentarjev 2
  • arabo001 06:25 15.januar 2020.

    Zaradai tega je njeno funkcijo in funkcijo očeta (ker ga očitno ni bilo, ker ga ne omenjate) prevzel najstarejši sin in brat. In kot vodja družine je prevzel svojo nalogo: da jo varuje. Velika in verjetno prevelika odgovornost za otroka, ...prikaži več mladostnika in kasneje odraslega moškega. Žalostne zgodbe piše življenje nam zelo, zelo blizu (ni to samo daljnji vzhod, Afrika, južna Amerika....). A o tem pristojni ne razmišljajo in jih dejansko ne briga: to je naš vsakdan, prav tako.