Vizita za živali > Festival
19717 ogledov

Vegani v tem daleč najboljši, sledijo vegetarijanci

Vegan Profimedia
Kot pričajo podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje je število veganov v Sloveniji do  epidemiološke krize stalno naraščalo.

Slovensko vegansko društvo je v sklopu Žurnalovega projekta Glas generacije, ki bo ta mesec v znamenju zmanjšanja ogljičnega odtisa, z nami delilo posledice masovne živinoreje na okolje, prednosti uživanja veganske prehrane in možne pozitivne finančne izkoristke veganske prehrane za posameznika.

O tem, da masovna živinoreja na okolju pušča ogromno posledic, je bilo prelitega že kar nekaj črnila. Prav tako tudi o slabostih uživanja mesa in tem, kaj nas čaka v prihodnosti, če bomo nadaljevali v tem ritmu, a se potrošnja mesa kljub temu iz leta v leto povečuje.

krave | Avtor: Epa Epa
Medtem ko ponekod z željo varovanja okolja že začenjajo veljati omejitve, se živinorejo, ki okolje onesnažuje bolj kot ves promet, bolj ali manj pušča pri miru. Pa čeprav bi se po oceni nekaterih raziskovalcev prehod iz vsejede na vegansko prehrano povprečni prehranski ogljični odtis posameznika v razviti državi predvidoma razpolovil, za vegansko prehrano namreč potrebujemo 25 % manj vode v kmetijstvu kot za vsejedo prehrano, pravijo pri Slovenskem veganskem društvu in ob tem navedejo ugotovitev Roka Novaka, ki je v svojem diplomskem delu z naslovom ‘Primerjava vplivov prehranjevalnih navad vegana, vegetarijanca in vsejeda na okolje’ prišel do ugotovitve: "Povprečen vegan v enem letu s prehranjevanjem proizvede 437 kilogramov toplogrednih plinov, povprečen vsejedec pa kar 1450 kilogramov. Prehrana povprečnih veganov ima manjši ogljični odtis od prehrane povprečnih vegetarijancev. Prehrana povprečnih vegetarijancev pa ima mnogo manjši ogljični odtis od prehrane povprečnih vsejedcev."

Negativne posledice mačehovskega odnosa do našega planeta opažamo že desetletja, napovedi okoljevarstvenikov za naslednje generacije so vse bolj črne. Če ne spremenimo svojih navad in če ne začnemo takoj, ne bomo uspeli ustaviti katastrofalnih sprememb na našem planetu. K temu lahko pripomore vsako podjetje, vsaka občina, vsaka družina, vsak posameznik … Zato je naša nova misija na Žurnalovi rubriki Glas generacije: “Zmanjšaj svoj ogljični odtis”, kjer bomo glasno ozaveščali o problematiki, spregovorili z zanimivimi sogovorniki in tudi tako poskrbeli za generacije, ki pridejo za nami. 

Nekateri strokovnjaki so tudi mnenja, da je današnje vsejedstvo verjetno glavni vzrok za izumiranje nekaterih vrst, saj vpliva na izgubo biotske raznovrstnosti na več različnih načinov; med drugim vpliva na izsekavanje gozdov, degradacijo tal, onesnaževanje zraka in vode, podnebne spremembe …

Ljudje v Ljubljani Nova misija Slovenija Zmanjšaj svoj ogljični odtis

Spisek negativnih posledic masovne živinoreje na okolje je zelo dolg. Če nekatere posameznike ekološke posledice mesne industrije ne prepričajo, pa pri društvu naštejejo tudi nekaj finančnih koristi, ki jih ima veganska prehrana lahko za posameznika. Finančni prihranki so sicer zelo odvisni od tega, s čim posameznik nadomesti meso. Stročnice in tofu so zelo ugodni viri beljakovin, prav tako raznorazni polpeti (zelenjavni, žitni ali iz stročnic), medtem ko so rastlinski izdelki, ki poskušajo povsem imitirati mesne in mlečne izdelke, pogosto v podobnem cenovnem rangu kot mesni izdelki ali pa celo v višjem cenovnem rangu, povedo pri društvu.

S kmetijskimi površinami, potrebnimi za prehrano 100 vsejedov, bi lahko nahranili 222 veganov.

               Slovensko vegansko društvo

"Na splošno opažamo, da osnovnim veganskim izdelkom, kot so rastlinsko mleko, tofu, sojini koščki in pšenično meso, postopoma cena upada. Tako da bi lahko zaključili, da je finančni prihranek odvisen od posameznika in njegovih prioritet. Z vegansko prehrano brez težav prihranimo, po raziskavah nekaterih neodvisnih medijev se za veganski jedilnik zapravi kar tretjino manj kot za standardno zahodno dieto," številke delijo pri Slovenskem veganskem društvu.

V Sloveniji skoraj 11.000 veganov

Kot pričajo podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje je število veganov v Sloveniji do  epidemiološke krize stalno naraščalo. Vegansko se prehranjuje 0,5 % odraslih prebivalcev Slovenije, ali z drugimi besedami med 10.000 in 11.000 oseb. "Najpogosteje se za veganstvo odločijo mlade ženske, seveda pa veganov ne primanjkuje tudi med moškimi in v drugih starostnih skupinah. Mladi se pogosteje za veganstvo zanimajo zaradi etike in okoljevarstva, medtem ko je pri starejših pogostejša motivacija zdravje," razlagajo pri društvu, ki bo letos prisotno tudi na našem Festivalu za ljubitelje živali v Novi Gorici, kjer bodo na stojnici izvajali virtualni izziv 'Ali si upaš pogledati skozi moje oči?'. 

Tudi v letu 2022 se bo Žurnalov Festival za ljubitelje živali odvijal v sklopu Dežele prijateljev v Novi Gorici. Obiskali ga boste lahko v soboto 4. junija popoldan, v primeru slabega vremena pa v soboto 18. junija. Dogodek smo prestavili na popoldansko-večerni čas, obiskali nas boste med 15.00 in 21.00 uro. Tako kot prejšnjič bo festival potekal pred mestno hišo, rdeča nit dogodka pa bo odgovorno skrbništvo živali. V deželi prijateljev bosta tudi tokrat dva festivala - poleg Festivala za ljubitelje živali še Robin Hood festival v organizaciji Radia Robin. Soorganizator Dežele prijateljev je Mestna občina Nova Gorica.

Junij 2022 Po treh letih Vizita za živali Obkrožite ta dva datuma v juniju

Veganstvo ima po njihovem mnenju na posameznika tudi nekatere (znanstveno potrjene) pozitivne učinke: "Številne raziskave in meta-analize ugotavljajo, da imajo vegani v primerjavi z vsejedci v povprečju nižji indeks telesne mase, nižjo koncentracijo skupnega holesterola v krvi, nižjo koncentracijo trigliceridov v krvi in nižjo koncentracijo glukoze v krvi. Iz meta-analize je razvidno tudi, da imajo vegani v primerjavi z vsejedci statistično značilno manjše tveganje za razvoj raka (-15 %). Prav tako imajo tudi pomembno manjše tveganje za razvoj sladkorne bolezni tipa 2."

Kako pa je z negativnimi učinki? "Ozaveščenost o vitaminu B12 je v zadnjem desetletju verjetno narasla, a kljub temu opažamo pomemben delež vegank in veganov, približno četrtina, ki ne uživajo dovolj zanesljivih virov vitamina B12".

Prašiči Intervju Zdravje V Sloveniji pojemo štirikrat več rdečega mesa, kot je priporočeno

Medtem ko so nekateri posamezniki prepričani, da veganska prehrana ni primerna za vse tipe prebivalstva, med drugim za atlete in ljudi, ki se veliko gibljejo, pri društvu to trditev zavračajo: "Ameriška Akademija za prehrano in dietetiko (angl. Academy of Nutrition and Dietetics) – največje prehranske organizacije na svetu, ki združuje več kot 112.000 strokovnjakov s celega sveta, meni, da je dobro načrtovana veganska prehrana zdrava, ima lahko zdravstvene prednosti pri preventivi in zdravljenju nekaterih bolezni in je primerna za vse stopnje življenjskega ciklusa ter atlete, poleg tega pa je z okoljskega vidika bolj trajnostna, saj porablja manj naravnih virov in je povezana z manjšim okoljskim odtisom kot prehranski režimi z veliko živili živalskega izvora." 

tek, ženska, vadba, šport | Avtor: Profimedia Profimedia
Največja prehranska organizacija na svetu tako trdi, da je dobro načrtovana veganska prehrana primerna tudi za atlete. Pri vzdržljivostnih športih je večji poudarek na pogostejšem uživanju izdelkov iz žit, krompirja in sadja, pri športih moči pa je večji poudarek na pogostejšem uživanju stročnic in izdelkov iz stročnic. Vsem pa se priporoča veliko polnovredne rastlinske hrane. Pri vadbi z utežmi je še vedno največ mitov, da se je s tem težko ukvarjati, če si vegan, se mudijo razlagati v društvu.

Miti o veganski prehrani

Pri društvu vsem, ki si želijo postati vegani, priporočajo, da se najprej prijavijo na njihov brezplačen 30-dnevni Veganski izziv. V sklopu njega udeleženci prejmejo več kot 100 receptov in veliko praktičnih nasvete glede kulinarike, dobijo podporo mentorjev in soudeležencev ter lahko dobijo tudi nasvete nutricionistke glede podrobnejših vprašanj o prehrani.

Za konec smo Slovensko vegansko društvo poprosili naj navedejo tudi nekaj mitov, ki se pojavljajo na račun veganstva in ne držijo:

1.) Ne drži, da potrebujemo meso, da zaužijemo dovolj beljakovin. Beljakovin je veliko v stročnicah in izdelkih iz njih, v žitih, oreščkih in semenih.

2.) Ne drži, da potrebujemo živalske beljakovine za rast mišic. Kdor še vedno verjame v ta mit, naj mu prišepnemo, da verjame v zastarele informacije iz prejšnjega tisočletja.

3.) Ne drži, da moramo piti kravje mleko za močne kosti. Sojino mleko z dodanim kalcijem je enakovredno pri koristih za kosti, kalcij pa najdemo tudi v zelenjavi, stročnicah, oreščkih, semenih in sadju. Kdor želi imeti močne kosti, naj v prvi vrsti veliko telovadi.

4.) Ne drži, da je uživanje mesa le osebna izbira, saj s to odločitvijo ne vplivamo le nase, pač pa tudi na nešteto živali in na okolje.

5.) Ne drži, da za jajca in mleko nobena žival ne umre. Umirajo mladi telički moškega spola (so nekakšen stranski proizvod mlečne industrije), enodnevni piščančki moškega spola (ekonomsko gledano so nekoristni), iztrošene krave mlekarice, ko jim mlečnost upade (čas za zakol), in iztrošene kokoši nesnice, ko jim nesnost upade (čas za zakol).

6.) Ne drži, da bi na veganskem svetu ljudje stradali. Ravno obratno, bolj kot se kot družba pomaknemo v smer veganske prehrane, več ljudi bomo lahko nahranili. Rejne živali namreč porabijo ogromno kmetijskih površin in krme, izkoristek pa je pri tem zelo slab. Bolj učinkovito je pridelovati rastlinsko hrano za ljudi kot pa krmo za rejne živali.

7.) Ne drži, da bi živali preplavile svet, če bi vsi postali vegani. Če bi vsi postali vegani, ne bi več bilo povpraševanja po reji živali in kmetje bi rejne živali nehali razmnoževati.