Zdravje > Aktualno
10396 ogledov

Nekatere katastrofalne posledice covida-19 bodo vidne šele čez nekaj mesecev

Pljučni rak
Strokovnjaki v tujini opozarjajo, da se bo po koncu epidemije v čakalnice bolnišnic "usulo" bolnikov z razširjeno obliko raka, saj so se nekateri bali priti na pregled zaradi novega koronavirusa. Podobno porast števila bolnikov z rakom z nekajmesečnim zamikom pričakujejo tudi zdravniki v Sloveniji.

Posledice bodo vidne čez nekaj mesecev

Znaki covida-19 in pljučnega raka so podobni. Vseeno pa doc. dr. Martina Vrankar, specialistka radioterapije in onkologije Onkološkem inštitutu Ljubljana, ki se ukvarja z zdravljenjem pljučnega raka pravi, da v času epidemije niso opažali večjega zmanjšanja števila bolnikov s pljučnim rakom, ki so pri njih pričenjali z zdravljenjem.

Resnične posledice zamaknitve diagnostike bo pri pljučnem raku opaziti nekaj mesecev po epidemiji. "Pomembno se je zavedati, da so lahko znaki pljučnega raka podobni kot pri okužbi s covidom-19, zato je testiranje teh bolnikov in ob izključitvi okužbe hitro usmerjanje v nadaljnjo diagnostiko ključnega pomena," dodaja. Pri pljučnem raku je namreč čas izrednega pomena, saj zamik diagnostike za nekaj mesecev lahko pomeni višji stadij bolezni in posledično slabši izid zdravljenja.

Dr. Vrankar pravi, da se že v običajnih razmerah zaradi zelo malo izraženih in nespecifičnih znakih pljučni rak v približno polovici primerov odkrije v razsejani obliki, ko ozdravitev sicer ni več možna, lahko pa z zdravljenjem dosežejo "zazdravitev". V času epidemije pa so zdravniki opažali, da so nekateri bolniki s težavami dalj časa čakali doma in prišli k zdravniku šele, ko je bilo stanje že res nevzdržno. 

Nihče znotraj bolnišnice ni zbolel za covidom-19

Doc. dr. Martina Vrankar | Avtor: Osebni arhiv dr. Vrankar Osebni arhiv dr. Vrankar
Sicer pa dr. Vrankar pojasnjuje, da se zdravljenje bolnikov z rakom pljuč na Onkološkem inštitutu tudi v času epidemije ni bistveno spremenilo, okrepili in prilagodili pa so se ukrepi za zaščito bolnikov in zdravstvenega osebja pred okužbo covidom-19. "Bolniki na aktivnem zdravljenju so nadaljevali s sistemsko terapijo in obsevanjem po načrtu. Na srečo v naši ustanovi nihče od bolnikov ni imel okužbe s covidom-19," dodaja. Kaj pa bi se zgodilo, če bi kdo za njim zbolel? "V tem primeru bi se onkološko zdravljenje prekinilo do ozdravitve covid-19, kakor priporočajo strokovne smernice," razloži zdravnica. 

V času epidemije so prilagodili obravnavo bolnikov, ki so na rednem spremljanju, tako, da so opravili telefonske pogovore in jim pregled odložili. Obravnava bolnikov na aktivnem zdravljenju pa je potekala nemoteno. Je pa, po besedah zdravnice, zdravstveno osebje v času epidemije delalo v večjem stresu, prestrašeni in v stiski pa so bili tudi bolniki, kar se je kazalo s povečanjem števila telefonskih klicev in posvetov. 

Varnostne ukrepe moramo obdržati

"Na srečo je naše vodstvo s strokovno skupino že v zelo zgodnji fazi epidemije izvedlo različne ukrepe za zaščito bolnikov in zdravstvenega osebja pred okužbo s covidom-19, kar je tako zdravstvenemu osebju kot bolnikom vlivalo občutek varnosti in nam omogočilo nemoteno delo," poudari.

Ti ukrepi so vključevali kontroliran vstop v bolnišnico, usmerjeno telefonsko anketiranje pred pregledom, uvedbo kriznega telefona za bolnike in podobno. Dr. Vrankar pravi, da so bili uspešni in so jih tudi bolniki sprejeli z razumevanjem. "Poudarila pa bi, da preklic epidemije ne pomeni vrnitev v stanje pred epidemijo, pač pa moramo obdržati nekatere varnostne ukrepe naprej in upoštevati priporočila za zmanjševanje možnosti okužbe, tako na individualni ravni kot v celotni družbi," dodaja. 

V svetu s pljučnim rakom vsako leto zboli približno 2 milijona ljudi, umre pa 1,7 milijona bolnikov. V Sloveniji letno zboli okoli 1500 ljudi, umre jih 1200. Med vsemi bolniki, ki v Sloveniji umrejo zaradi raka, je kar ena petina bolnikov s pljučnim rakom. Zbolevanje zaradi pljučnega raka v Sloveniji in v svetu še vedno narašča, v zadnjih desetletjih se precej povečuje obolevnost žensk – ta se je v zadnjih letih pri nas iz ene četrtine pred desetletjem povzpel na eno tretjino vseh obolelih s pljučnim rakom. 

Zdravljenje je kompleksno in prilagojeno posamezniku 

Pljučni rak ostaja eden od rakov z najslabšo prognozo, čeprav je znanost na vseh področjih obravnave in zdravljenja teh bolnikov zelo napredovala. "Osnovni načini zdravljenja raka pljuč ostajajo operacija, obsevanje in sistemsko zdravljenje. Zdravljenje je odvisno od razširjenosti raka in je pogosto kombinacija več načinov, ki se dopolnjujejo med sabo. V zgodnejših stadijih je osnovno lokalno zdravljenje, bodisi operacija ali obsevanje v kombinaciji s sistemskim zdravljenjem; pri napredovalem raku pljuč pa je osnovno zdravljenje sistemska terapija, ki se lahko prepleta z lokalnim," pojasnjuje dr. Vrankar.

Kot dodaja, je zdravljenje bolnikov z rakom pljuč kompleksno in prilagojeno posamezniku, zato vsak primer obravnavajo na multidisciplinarnem konziliju. So pa zdravniki v zadnjih desetletjih na vsakem področju zdravljenja pljučnega raka priča velikemu napredku: izpopolnjenim kirurškim metodam, novim tehnikam obsevanja in zmogljivejšim obsevalnim aparatom ter novim možnostim sistemske terapije. 

Proti rakavim celicam se lahko bori lasten imunski sistem

"V zadnjih dveh desetletjih sta na področju sistemskega zdravljenja pomembni dve prelomnici, odkritje tarčnih zdravil in imunoterapije. Tarčna terapija omogoča dolga preživetja pri bolnikih z razsejano boleznijo, pri katerih najdemo aktivirajoče mutacije na tumorskih celicah. Imunoterapija je prav tako način zdravljenja pri bolnikih z razsejano boleznijo, je pa pokazala koristi zdravljenja tudi v zgodnejših stadijih bolezni, kar ni presenetljivo, saj pomaga organizmu, da se lastni imunski sistem bori proti rakavim celicam," razloži dr. Vrankar.

Vse izpopolnjene in nove možnosti zdravljenja se sicer odražajo v podaljšanem preživetju bolnikov s pljučnim rakom, a strokovnjakinja pravi, da z rezultati vendarle ne morejo biti zadovoljni. Okoli 80 odstotkov vseh bolnikov s pljučnim rakom namreč še vedno umre zaradi bolezni. "Raziskovanje na vseh področjih obravnave bolnikov s pljučnim rakom se nadaljuje, zato tudi v prihodnosti pričakujemo pomembne novosti. Vsekakor pa velja stari pregovor: bolje preprečiti kakor zdraviti. In rak pljuč je zagotovo eden tistih rakov, ki bi ga v veliki meri lahko preprečili s prenehanjem kajenja," še pravi dr. Vrankar.

dezurni@zurnal24.si

 

Komentarjev 3
  • popokatopetl 10:47 25.maj 2020.

    Tu seveda ne gre za posledice C19 temveč za posledice ukrepov proti širjenju C19, kar bi bilo treba ločit. Ostri ukrepi za zajezitev epidemije so bili sprva nujni zaradi nejasnosti situacije in pomanjkanja zaščitne opreme. Je bilo pa že po ...prikaži več največ enem mesecu očitno, da je vladna histerija pretirana in da so pretirani ukrepi škodljivi, kar zdaj de facto priznavajo z brezglavim popuščanjem.