Zdravje
7846 ogledov

Covid-19: Čez zimo se bo zaostrovalo, umiritev šele poleti

nošenje mask na prostem Saša Despot
Vodja oddelka za mikrobiološke raziskave v Nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in hrano (NLZOH) Maja Rupnik meni, da bo po letošnji zimi prišel nov val okužb z novim koronavirusom še naslednjo jesen, nato pa se bo človek navadil nanj.

Mikrobiologinja Maja Rupnik poudarja, da povsem varni ne bomo nikoli in da imamo srečo, da ni virus bolj smrtonosen. Virus zdaj poznamo precej dobro, še zmeraj pa ostajajo vprašanja, na katera nimamo odgovorov. "Še zmeraj pa je veliko težjih vprašanj nerešenih, npr. zakaj včasih povzroča težjo in zakaj lažjo obliko bolezni. Prav tako ne vemo tistih stvari, ki se bodo pokazale šele čez nekaj mesecev, npr. kakšne so trajne posledice okužbe ali kako dolgo lahko traja imunost. Odgovor na slednje bomo dobili šele, ko bomo lahko obolele dolgo spremljali, torej šele čez kakšno leto. Na žalost raziskave zaenkrat kažejo, da se začne količina protiteles pri obolelih v nekaj tednih do mesecih zmanjševati, kar pomeni, da zaščita po naravni poti najverjetneje ni dolgotrajna," je povedala Maja Rupnik.

Na tržišču več kot 800 različnih testov

Od začetka so na razpolago najboljši možni testi v mikrobiološki diagnostiki - molekularni testi (PCR). "Ti so zelo občutljivi in zelo specifični. To pomeni, da zaznajo izredno majhne količine virusa in zelo dobro razlikujejo med novim koronavirusom in starimi koronavirusi, ki so tudi prisotni v naši populaciji. Tudi ti sicer niso 100-odstotno zanesljivi, a so najboljše, kar je trenutno na voljo," je dejala.

"Na tržišču je trenutno več kot 800 različnih testov. Napredek je predvsem viden v prihodu drugega tipa testov, to so antigenski testi, znani tudi kot hitri testi. Pri teh ne določamo prisotnosti virusa tako, da bi pomnoževali virusne gene, ki so morebiti prisotni v vzorcu, pač pa uporabimo umetno izdelana protitelesa in z njimi iščemo virusne delce pri bolniku. Prednost teh testov je predvsem hitrost, saj je rezultat znan v nekaj minutah. Vendar se na račun hitrosti izgubi zanesljivost," je pojasnila.

Hitri testi bi lahko le deloma lahko predstavljali ustrezno rešitev za lažjo organizacijo dela. Uporabni bi bili v bolnišnicah, kjer imajo znanje o pravilni uporabi teh testov, saj njihova uporaba prinese tudi tveganja. Rupnikova meni, da bi bilo nesmiselno in napačno, če bi veliki delovni obrati začeli rutinsko uporabljati te teste.  

testiranje covid-19 koronavirus | Avtor: Profimedia Profimedia

V Sloveniji prisotnih pet genomov

"Za Slovenijo je znanih pet genomov, vsak je drugačen. Če si predstavljamo genom virusa kot zaporedje 30.000 črk, potem drugačen v tem primeru pomeni, da je imel vsak od njih šest do sedem črk različnih. Te konkretne majhne spremembe zaenkrat niso povezane z različno nevarnostjo ali kužnostjo. Je pa bila v svetu zaznana sprememba virusa, kjer se je izgubil del genoma. Če ostanemo pri prejšnji primerjavi, se je izgubil del dolg okoli 400 črk, in za te viruse so znanstveniki pokazali, da so povezani z blažjo obliko bolezni pri ljudeh," je pojasnila glede različic virusa, ki krožijo.

Ker so spremembe v virusnem genomu naključne, ni mogoče predvideti, v katero smer bo šel razvoj virusa na določenem območju. V Evropi krožijo zelo podobni virusi, za katere je nemogoče reči, da je ena oblika nevarnejša od druge. Rupnikova je pojasnila, da je je za zdaj na voljo zelo malo podatkov, kako se spremembe, ki jih najdejo v genomu, obnašajo pri bolnikih.

Z naraščanjem primerov narašča tudi število mrtvih

Čeprav se je celokupna smrtnost covida-19 zmanjšala, to ne pomeni, da virus ni tako močan kot na začetku leta. Virus se je namreč razširil tudi v populacijo, pri kateri je smrtnost manjša. Z naraščanjem števila primerov narašča tudi število težko bolnih in mrtvih, kar pomeni obremenitev za zdravstveni sistem. "Prav tako se z naraščanjem števila primerov veča možnost nadaljevanja prenosov in s tem epidemije ter povečuje možnost vnosov v ogrožene skupine," pravi Maja Rupnik.

Cepivo proti novemu koronavirusu | Avtor: Profimedia Profimedia

Virusa ni mogoče popolnoma ustaviti

Na vprašanje, ali je, dokler ne najdemo zdravila ali cepiva, edina rešitev za zajezitev širjenja virusa ustavitev javnega življenja, je Rupnikova odgovorila: "Dokler je virus razširjen tako globalno kot sedaj, ne pomaga, če se samo ena regija ali ena država popolnoma zapre, saj ni mogoče preprečiti vdora od zunaj, takoj ko bi se država ponovno odprla. Tako zdaj ni mogoče popolnoma ustaviti virusa, moramo pa čim bolj zmanjšati prenose. V okoljih, kjer je virusa več, je treba prenose zmanjševati bolj drastično in temu so namenjeni trenutni ukrepi. Ko se pogostost virusa v določenem okolju spet zmanjša, pa se lahko življenje spet normalizira. Mislim, da se bomo v drugem valu vsi naučili, da so ti najbolj preprosti ukrepi dejansko lahko zelo učinkoviti."

Umiritev pričakuje poleti prihodnje leto

Zima je čas okužb dihal, zato je jesensko zimski čas ugodnejši za širjenje novega koronavirusa. "Deloma zato, ker hladno vreme zmanjša naše obrambne mehanizme na sluznicah, manj imamo tudi vitamina D, obenem pa omogoča boljšo obstojnost virusa v okolju. Širjenje virusa je lažje tudi zato, ker se pozimi več zadržujemo v zaprtih prostorih. Pričakujem, da se bo položaj pri nas čez prihajajočo zimo zaostroval, poleti prihodnje leto pa bo spet umiritev, kakršna je bila letos poleti."

Ne smemo pričakovati, da se bo epidemija končala v prihodnjih dveh mesecih. "Zgodovina nas uči, da bo prihodnjo jesen verjetno še en val, potem pa bo novi koronavirus počasi začel izginjati z naslovnic in nas bo začel normalno spremljati. Za viruse, ki povzročajo okužbe dihal, je naravna pot, da se počasi navadimo eden na drugega in začnemo sobivati," je pojasnila. "Težava novega koronavirusa je ravno v tem, da nam še ni znan. Na primer virus gripe je z nami že desetletja in smo nanj navajeni, zato nima takšnih razsežnosti. Naš imunski sistem ima spomin in gripe se spomni, zato bi, če bi sto ljudi prišlo v stik z gripo, zbolela manj kot polovica. Če bi teh istih sto ljudi prišlo v stik z novim koronavirusom, pa bi jih zbolelo več kot tri četrtine. In to je ta razlika. Tudi če je pri gripi in covidu-19 enak delež težjih potekov bolezni, je razlika v številu težjih bolnikov enormna."

covid-19 koronavirus cepivo | Avtor: Profimedia Profimedia

Po covid-19 še covid-20?

"Lahko pride covid-20 ali pa nova oblika oblika gripe in lahko se zgodi, da bo naslednji novi povzročitelj še bolj nevaren. V bistvu imamo zdaj še srečo, da je prišel covid-19, ki se sicer izjemno hitro širi, a je še vedno sorazmerno blag. Lahko bi bili recimo soočeni z obliko koronavirusa, ki bi se tako dobro širila kot covid-19, a bi bila dosti bolj smrtna," je o tem, kaj nas čaka, dejala Maja Rupnik. 

V preteklosti se je človeštvo že soočalo z epidemijami, v zadnjem času se ti pojavi bolje širijo zaradi globalizacije. "Srečo imamo tudi zaradi dejstva, da je zaščita pred novim koronavirusom razmeroma enostavna - umivanje rok, razdalja, prezračevanje in zaščitne maske," je še poudarila strokovnjakinja.

dezurni@zurnal24.si

 
Komentarjev 10
  • Avatar Leon
    Leon 09:50 20.oktober 2020.

    Doktorji vedeževanja ,ki služijo na račun davkoplačevalcev !.........okroglo bo čebula ,podolgovato pa bo kumara .

  • si_rob 08:51 20.oktober 2020.

    "Strokovnjaki" naj se manj igrajo in manipulirajo z različnimi virusi. To delajo že dolgo. In rezultati so vidni, zato niti ni čudno, da ti isti opozarjajo:" lahko pride v bodoče nov, ki bo še hujši od tega".

  • jakec42 07:23 20.oktober 2020.

    Nobeden ne ve kako se bo obnašal virus in kdaj ga bo konec,samo nakladajo in prognozirajo brez veze.