Zdravje
24181 ogledov

Opozorila, da najhuje šele prihaja

Socialna stiska
"Teh klicev prej ni bilo v takšnem številu"

Šolanje na daljavo je poslabšalo zdravstveno stanje otrok in jih začelo resno ogrožati

Odkar smo se s covidom-19 v Sloveniji prvič srečali, se izmenjujejo obdobja pretežno normalnega življenja z blažjimi omejitvami in obdobja strožjih lockdownov, med katerimi so zaprte tudi šole in vrtci. Pediatri so v tem času zaznavali več čustvenih težav, motenj spanja in hranjenja, tudi samopoškodovanja, je na tiskovni konferenci vlade že 30. 12. 2020 opozoril pediater dr. Denis Baš. Šolanje na daljavo je poslabšalo zdravstveno stanje otrok in jih začelo resno ogrožati, je dodal.

Tudi Kornelija Kaurin, vodja svetovalne skupine TOM Maribor, je za Televizijo Maribor povedala, da imajo številni otroci in mladostniki vse večje težave, čedalje več klicev pa prejemajo tudi s strani staršev otrok. "Teh klicev prej ni bilo v takšnem številu," je pojasnila. V Svetovalnem centru za otroke, mladostnike in starše Maribor pa so opozorili, da nas najhujše šele čaka. "Stiske se kažejo in seveda jih je vedno več, ampak čisto vse še niso odkrite. Nekatere se bodo pokazale šele v šoli," je za Radio Maribor dejala Alenka Seršen Fras.

Dr. Jernej Dolinšek s Klinike za pediatrijo UKC Maribor pa je povedal, da je pedopsihiatrični oddelek v zadnjem času polno zaseden, bolnike premeščajo iz Maribora v Ljubljano in obratno, kjer je prostor. Več je hudih motenj hranjenja, ki se izkažejo za izredno trdovratne in komplicirane.

 

Skokovit porast nespečnosti

Posledice epidemije so torej večplastne in vplivajo na vse generacije. Med drugim smo po besedah specialistke klinične psihologije in strokovnjakinje za psihološko zdravljenje motenj spanja dr. Vite Štukovnik priča skokovitemu porastu nespečnosti. Pojav strokovnjaki povezujejo tudi s povišanim stresom in več duševnimi stiskami, z zaskrbljenostjo za zdravje ter številnimi in pogostimi spremembami v življenjskih navadah ljudi, ki lahko neposredno vplivajo tudi na spanje.

Spanec ni le nujen telesni počitek, ampak veliko več. Kakovost spanca je povezana z našim spominom, koncentracijo, počutjem, produktivnostjo, spanje vpliva na naš živčni sistem, raven hormonov, apetit, pomanjkanje spanca poveča tveganje za številne bolezni. V obdobju večjih duševnih in telesnih obremenitev, kot je trenutna epidemija, moramo spanju nameniti še posebno skrb, saj ima pomembno vlogo tudi pri krepitvi imunske odpornosti. Zato je naša nova misija na Žurnalovi rubriki Glas generacije: “Z boljšim spancem do boljšega jutri”. Projektu lahko sledite TUKAJ.

Porast samomorov med starejšimi moškimi

Sodeč po statistiki, s katero razpolaga policija, je bilo skupno število samomorov lani na srečo nižje kot leto pred tem, prav tako je bilo nižje kot leta 2018. Med mladimi je število upadlo, se je pa nekoliko zvišalo med moškimi v starostni skupini od 34 do 44 let, precejšen porast so beležili tudi med moškimi v starostni skupini nad 64 let. V tej starostni skupini si vzame življenje tudi največ žensk.

Vrsta dogodka

Spol

Starostna skupina

2018

2019

2020

Skupaj

 

 

328

334

325

Samomor

Skupaj

 

328

334

325

Moški

Skupaj

254

262

265

07-14

1

 

 

14-16

 

1

1

16-18

2

2

 

18-24

12

6

7

24-34

17

23

18

34-44

33

21

46

44-54

41

42

31

54-64

43

67

43

Nad 64

105

100

119

Ženski

Skupaj

74

72

60

14-16

3

 

1

16-18

 

1

 

18-24

 

1

 

24-34

6

4

2

34-44

8

7

6

44-54

15

14

9

54-64

14

9

5

Nad 64

28

36

37

Vir: Policija

Skrb za duševno zdravje v času širjenja novega koronavirusa še posebej pomembna

Psiholoških stisk, ki jih doživljamo ob epidemiji, nikakor ne gre zanemariti, opozarjajo strokovnjaki, a kljub temu so rešljive. "Krizna situacija pomembno vpliva na naše duševno zdravje. Večina posameznikov začne čez čas uspešno obvladovati ovirajoče odzive in se sooči z izgubami, ki so se pojavile zaradi krizne situacije, ter sprejme nastalo situacijo in se ji prilagodi (s spremembo življenjskega sloga, novim načinom izvajanja aktivnosti, drugačnimi odnosi ...)," pravi dr. Ada Hočevar Grom z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ).

To pomeni, da ponovno pridobivajo na čustveni odpornosti in zagonu ter motivaciji za premagovanje krizne situacije. A pri nekaterih se lahko zgodi, da se ne zmorejo prilagoditi krizni situaciji, pojavijo se lahko občutki brezupa, brezizhodnosti ter nemoči. "Srečujejo se z izgubo samozaupanja, razvijeta se lahko izgorelost ali depresija in v takih primerih se je potrebno obrniti po podporo k svojim bližnjim oz. poiskati strokovno pomoč," nadaljuje strokovnjakinja, ki poudari, da je skrb za duševno zdravje v času širjenja novega koronavirusa še posebej pomembna. Na spletni strani NIJZ lahko najdemo veliko informacij o tem, kako skrbeti za duševno zdravje, prav tako pa je na voljo tudi seznam, kje lahko poiščemo psihološko pomoč.

Pri številnih ljudeh se pojavlja "pandemska izčrpanost"

Pomemben "stranski učinek" dolgo trajajoče bitke s covidom-19 je tudi pandemska izčrpanost, ki je po besedah dr. Hočevar Grom pričakovan in naraven odziv na dolgotrajno javno-zdravstveno krizo, ki bistveno posega v vsakdan posameznika. "Resnost in obseg pandemije covid-19 ter uvajanje strogih ukrepov za preprečevanje in omejevanje prenosa okužbe imajo zelo velik vpliv na vsakdanje življenje vseh ljudi, tudi tistih, ki jih virus ni neposredno prizadel. Sčasoma pri ljudeh pride do izčrpanosti kompenzatornih mehanizmov za obvladovanje krizne situacije in s tem do pomanjkanja motivacije za upoštevanje priporočenih samozaščitnih vedenj, hkrati pa tudi do ogrožanja uspešnost ukrepov za preprečevanje širjenja okužbe z virusom SARS-CoV-2," razloži.

Pandemska izčrpanost se tako kaže v vedno večjem številu ljudi, ki ne upoštevajo v zadostni meri priporočil in omejitev, so manj pripravljeni slediti informacijam o pandemiji in imajo nižje zaznavanje tveganja, povezanega s covid-19.

Prilagoditev je lažja, če se počutimo kot del skupine, ki se sooča s podobno situacijo

Kako se torej lažje spopasti z epidemijo in pandemsko izčrpanostjo? "V stresnih okoliščinah kompenzatorne mehanizme boljše vzdržujejo tisti ljudje, ki se prilagodijo razmeram in razvijejo občutek skladnosti s situacijo. To ne pomeni, da so s situacijo zadovoljni, se pa do določene mere nanjo prilagodijo," pojasnjuje strokovnjakinja.

Prilagoditev je lažja v primeru, ko se čutimo del skupine ljudi, ki se sooča s podobno situacijo, in se v tej skupini počutimo pomembne, kar pomeni, da nismo le njeni pasivni člani, ampak lahko povemo svoje mnenje, ki se tudi upošteva in imamo možnost vplivanja na dogajanja. "V sedanjih razmerah pandemije covid-19 to pomeni, da bo izčrpanosti manj, če bomo poslušali in slišali mnenja ljudi, če jih bomo vključevali v iskanje najboljših rešitev za zaščito sebe in drugih pred prenosom okužbe in če bodo priporočila prilagojena možnostim ljudi za njihovo izvajanje," dodaja dr. Hočevar Grom.

Ker je pandemska izčrpanost posledica različnih ovir, ki jih ljudje doživljajo v svojem socialnem, kulturnem in okoljskem kontekstu, so potrebne različne vrste podpore, intervencije in komunikacije.

Nacionalni inštitut za javno zdravje je prav z namenom, da bi pridobili točne in primerljive podatke za Slovenijo, začel raziskovati pandemsko izčrpanost. "Raziskava, ki smo jo poimenovali SI-PANDA bo dala vpogled v boljše poznavanje in razumevanje vedenja ljudi v času med in po epidemiji Covid-19 v Sloveniji. Z raziskavo želimo prepoznati in obravnavati vpliv pandemije, uvedenih ukrepov ter priporočil in odločitev, ki jih sprejema vlada, na naše življenje. V raziskavi zbrani podatki bodo zagotavljali ključne informacije za strokovnjake in odločevalce o pandemski izčrpanosti splošne populacije in bodo služili kot podlaga za ukrepanje," še pojasnjuje dr. Hočevar Grom.

Vsem, ki so se znašli v duševni stiski ter si želijo pogovora in podpore, predlagamo, da se obrnejo na telefonske številke: 01 520 99 00 (vsak dan med 19. in 7. uro zjutraj), Zaupna telefona Samarijan in Sopotnik 116 123 (24 ur na dan, vsak dan) Društvo SOS telefon za ženske in otroke žrtve nasilja 080 11 55 (pon–pet med 12. in 22. uro; sob, ned, prazniki med 18. in 22. uro) TOM telefon za otroke in mladostnike 116 111 (vsak dan med 12. in 20. uro).

nina.sprohar@zurnal24.si

Komentarjev 8
  • Mehičanka76 23:57 31.januar 2021.

    Sigurno bodo posledice na več različnih nivojih. Fizično in duševno zdravje se bo še poslabšalo gospodarstva, za šolstvo me res skrbi,... Posebej v šolstvu vlada še povečuje pritiske in negotovost s skopimi informacijami o maturi, zadnje dni res vrši med ...prikaži več maturanti zaradi informacije o morebitnem ukinjanju študijskih smeri. Najhuje pa je, ker že zdaj primanjkuje določenih profilov zdravnikov, čakalne vrste so nenormalno dolge in posledično tudi čakalne dobe.

  • suineg7878 12:17 31.januar 2021.

    Za vse, ki bi radi izvedeli kaj vec o zgodovini razvoja cepiv in kreaciji cepilske dogme, predlagam knjigo Dissolving Illusions. Ne bo vam zal. Spoiler alert. Lahko konkretno omaja vero da so cepiva resitelj clovestva. :)

  • Mesija_se_vraca 11:20 31.januar 2021.

    Res je, se strinjam, da najhuje šele prihaja in tudi vem za koga in katere. Zaenkrat se še počutijo varne, dokler jih varuje fašistična gestapo policija a tudi za slednje bo prišel dan obračuna s strani teroriziranega naroda.