Avto
12 ogledov

Šole vožnje trdijo: Pristojni so dobro vedeli

Šola vožnje Anže Petkovšek
"Potrebne so spremembe, odstopi niso dovolj," je osnovno sporočilo sekcije šol vožnje ob razkritju 13 let trajajočega slepomišenja odgovornih na ministrstvu in pristojnih organizacijah glede velikih anomalij pri vozniških izpitih. Kdo vse od znanih osebnosti je kupil potrdila?

"Nima smisla spreminjati zakonodaje, če se pa trenutne, ki ni tako slaba, ne izvaja," je na tiskovni konferenci glede problematike izvajanja izobraževanja za pridobitev vozniških izpitov in potrdil za mlade voznike, voznike povratnike ter za izbris točk dejal Brane Lotrič, dolgoletni vodja združenja šol vožnje pri Gospodarski zbornici Slovenije.

"Sam sem potreboval deset let, da sem ugotovil, da so obljube ministrstva glede upoštevanja naših pripomb za bolj kakovostno delovanje in več nadzora v prihodnji spremembi zakonodaje preprosto nateg. Težava ni toliko v samem vrhu pristojnih ustanov, temveč nekje v sredini." Po njegovem mnenju namreč za politiko varnosti v prometu že leta skrbi skorajda nespremenjena ekipa uradnikov, ki so se tako kot pristojnosti glede nadzora nad šolami vožnje selili z ministrstva na šport na notranje ministrstvo ter danes na infrastrukturno ministrstvo in agencijo za varnost prometa (AVP). Veliko od posredovanih predlogov rešitev s področja šol voženj na podlagi opozoril Zveze ni nikoli prišlo v zakonodajo, slednja pa da je bila pripravljena le znotraj ozkega kroga uradnikov. 

Pristojni ministri, ki se jih je v tem času zamenjalo že ogromno, tako s pravo razsežnostjo problema niso nikoli imeli pravega stika, izjema je bil le Dragutin Mate – tako Lotrič –, ki je osebno pristopil k reševanju pripomb. Po njegovem mnenju je zato prišel čas, ko bi morali biti ti uradniki izpostavljeni in odgovarjati za svoja (ne)dejanja, hkrati pa bi morali vzpostaviti celovit sistem strokovnega in inšpekcijskega nadzora nad celotnim delom vozniškega izobraževanja.

Leta 1998 predpisani poligoni še danes redkost

Lotrič meni, da je v našem izobraževalnem sistemu in tudi nadzoru trenutno veliko preveč teorije, malo pa prakse. Kot je utemeljeval z arhivskimi dopisi, so na zvezi že od leta 2000 oziroma leto po ustanovitvi zveze začeli ministrstvo in druge ustanove opozarjati na nepravilnosti na področju delovanja šol voženj, pooblaščenih organizacij za izvajanje dodatnih programov in samih izpitnih centrov. 

Osnovne kritike so se vedno nanašale na premajhen inšpekcijski nadzor nad protizakonitimi praksami dela ter neizpolnjevanja temeljnih kadrovskih in tehničnih pogojev za delovanje nekaterih šol voženj, denimo možnost uporabe poligona, pa tudi nad izurjenostjo in praksami ocenjevalcev izpitnih voženj.

Tako Lotrič kot v Nemčiji licencirani inštruktor varne vožnje Brane Küzmič sta izpostavila problematiko dodatnega usposabljanja, saj je lahko inštruktor postal vsak, ki se je udeležil hitrega tečaja. "Sam v 24 urah prakse, kolikor jih je predpisala država, ne morem izobraziti niti mladega voznika, kaj šele inštruktorja, ki bo to znanje posredoval dalje," je opozoril Küzmič. Tako pa po njegovih opažanjih tečaji za mlade voznike potekajo tako, da inštruktor hvali odzive tečajnikov ne glede na to, kaj naredijo. 

Vnovične spremembe zakonodaje le za uteho javnosti?

A večina opozoril je ostala brez epiloga, trdita Lotrič in sedanji predsednik zveze Martin Miklavc, ki se bojita, da bodo tudi ob trenutnih dogodkih na ministrstvu in AVP poskušali javnost pomiriti z obljubami o spremembah zakonodaje, sprememb v praksi pa ne bo. Lotrič namreč izpostavlja, da je že trenutni zakon o voznikih evropsko primerljiv, a se preprosto v praksi ne izvaja. Med drugim je navedel primer, ko je direktorat pod vodstvom Bojana Žlendra v skladu z določili zakona junija predlani poslal pooblaščenim organizacijam dopis z navodili, da morajo vsakršno usposabljanje pravočasno prijaviti tako njim kot prek posebej ustvarjenega elektronskega naslova na AVP. A navedeni naslov usposabljanje.avp@avp-rs.si še danes ne deluje.

Medtem je popolnoma odpovedal tudi nadzor, čeprav je imel prometni inšpektorat vse pristojnosti za delo, saj se je nadzor doslej izvajal le za nazaj "po evidencah", medtem ko se dejanskega stanja na terenu ni nikoli preverjalo. Kodeks javnih uslužbencev sicer nalaga, da bi morali uradniki v sumu na nepravilnosti obvestiti nadzorne organe, a se to prav tako ni nikoli zgodilo.

So potrdila kupili tudi estradniki in politiki?

Lotrič je ob pohvali dela policije hkrati izrazil zanimivo domnevo, da se bodo policisti znašli v precepu, ko bodo med preiskavo glede vlog v aferi naleteli na "velike ribe" tako iz vrst nekdanjih kolegov iz policije kot glede medijsko izpostavljenih ljudi, denimo iz vrst politikov ali estradnikov. Meni namreč, da obstaja utemeljena možnost, da so takšni ljudje različna potrdila dobili na sporen način v želji, da se ne bi javno izpostavljali.

Opozarjali, a ne javnosti

Miklavc meni, da je zveza z opozarjanjem ministrstva naredila vse v njeni pristojnosti in da njihova naloga ni bila obveščati policije ali medijev glede ugotovljenih nepravilnosti. Na vprašanje, zakaj ne izpostavijo imen organizacij, v katerih je policijska preiskava ugotovila sume kaznivih dejanj, pa trdi, da na zvezi z imeni niso seznanjeni. Tako tudi ne ve, ali je katera od organizacij, ki ima v programu dela tudi šolo vožnje, ena izmed 70 članic zveze. V Sloveniji sicer deluje 191 šol voženj.

Komentarjev 0
Napišite prvi komentar!

Za komentiranje je potrebna prijava/registracija. Če nimate uporabniškega računa, izberite enega od ponujenih načinov in se registrirajte v nekaj hitrih korakih.