Kar tretjino življenja prespimo in čeprav so bili strokovnjaki mnenja, da možgani med spanjem počivajo, je danes znano, da so še kako aktivni. Priporočen čas spanja za odrasle je sedem do devet ur na noč, medtem ko naj bi majhni otroci spali od 11 do 12 ur. Dolgotrajne posledice nespečnosti niso zanemarljive. Nespečnost lahko vpliva na koncentracijo in spomin, pa tudi na krvnožilna obolenja, srčni udar in razvoj Alzheimerjeve bolezni. V povprečju potrebujemo 30 minut, da utonemo v spanec, kar pa je lahko oteženo, če nas moti svetloba ali previsoka sobna temperatura, ki je višja od 25 stopinj.
Za miren spanec se je potrebno držati nekaterih nasvetov. Dnevni počitek naj ne bo daljši od tridesetih minut, telovadite v času med kosilom in večerjo, izogibajte se kavi po 16. uri, temperatura v spalnici pa naj se giblje med 18 in 22 stopinjami. Pomembna je tudi sončna svetloba, saj ta obnovi bioritem in organizem ter ga nahrani z vitamini. Prav tako boste bolje in lažje spali v pospravljeni in urejeni spalnici.
Pred spanjem ugasnite luči ali vsaj zatemnite prostor, s tem telesu sporočite, da je čas za spanje, prav tako vsaj trideset minut pred spanjem ne upravljajte z mobilnim telefonom, saj vas modra svetloba lahko povsem prebudi. Zvečer se ne tuširajte s prevročo vodo, prilagodite jo telesni temperaturi. Če ste lačni, pred spanjem pojejte nekaj lahkega, kot je na primer jogurt in držite se discipline, v posteljo vedno odidite od isti uri.
