Slovenija
3075 ogledov

Dejan Židan: Mi smo naredili vse, koalicija je na koncu rekla ne

Dejan Židan Anže Petekovšek
Uredništvo Žurnala24.si je v zadnjem tednu pred volitvami pred mikrofon povabilo tri kandidate, ki jim volilne ankete obetajo najboljše rezultate in so tako potencialni kandidati za sestavo nove vlade: Janeza Janšo SDS, Marjana Šarca LMŠ in Dejana Židana SD. Janez Janša na naša vprašanja, kot na vprašanja številnih drugih tiskanih in spletnih medijev z izjemo Nove24 in Demokracije, ni želel odgovarjati.

Do volitev je še nekaj dni, kdo bo koga poklical na povolilni ponedeljek?
Klical bo verjetno tisti, ki bo skušal sestaviti vlado. Če bomo mi imeli to možnost, vnaprej povem, pogovarjati se bomo želeli z vsemi, izključujemo samo - ne stranke ali oseb, pač pa način delovanja. To je radikalno delovanje, ki temelji na netransparentnosti, ki jo razumemo kot neresnice, ustrahovanje in iskanje poti, ki spominja na Orbanov način vladanja na Madžarskem. To ni način vladanja, ki mu je mesto v Sloveniji. Glede vseh drugih pa predlagamo,Mi da se pogovorimo, ali lahko najdemo neko skupno pot za naslednja štiri leta in naredimo najbolj koristne stvari za Slovenijo.

Torej se ne boste pogovarjali s stranko SDS, čeprav vaša programa nista nekompatibilna, sploh, kar se tiče sprememb pri dohodnini?
Tip politike, ki temelji na neresnicah, ustrahovanju in izključevanju, izključujemo. To je zelo pomembno, ker se v Evropi dogajata dve smeri razvoja. Osnovna, na podlagi katere je nastala EU, ki temelji na skupnem trgu, solidarnosti, pravni državi in izboljševanju človekovih pravic. Druga pot, ki je bolj značilna za Orbanovo Madžarsko, je pot, ki temelji na tem, da gradiš svojo državo tako, da jo ogradiš z ograjo, seješ strah med ljudmi, izključuješ tiste, ki ne razmišljajo podobno kot ti. To je po našem mnenju napačna pot.

50-letni predsednik Socialnih demokratov Dejan Židan je aktualni minister za kmetijstvo in podpredsednik vlade. Rojen je v Račah pri Mariboru, kjer je družina živela v gradu, nato pa se preselila v Maribor. Končal je Veterinarsko fakulteto v Ljubljani. Resor ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano z izjemo enega leta, vodi od maja 2010. Je poročen in ima dva odrasla otroka.

Če se vrneva k dohodnini. Kakšne spremembe na področju dohodnine zagovarjate? Bi do višine minimalne plače dvignili splošno ali posebno olajšavo?
Če povem plastično: nekdo, ki ima zdaj povprečno plačo, ta znaša nekaj več kot tisoč evrov neto mesečno, bo od naše spremembe imel okoli 500 evrov koristi letno. Če pa bi uspel družbeni dogovor, torej da bi se država odpovedala delu dohodnine, hkrati pa bi stimulirali gospodarstvenike, ki vedno bolj razumejo, da so zaposleni ljudje bogastvo in da zaposleni človek ni strošek, ampak investicija, da naredijo enako, bi status zaposlenih lahko izboljšali še bistveno bolj.
Dohodnino bi znižali na več načinov: prvi je ta, da se do vrednosti vključno z minimalno plače uvede splošna olajšava. Torej nekdo, ki ima minimalno plačo, dohodnine ne plača. Kot drugo bi v najnižjem dohodninskem razredu mejo prestavili iz osem tisoč na 12 tisoč evrov, v naslednjem dohodninskem razredu pa iz 20 na 30 tisoč evrov. S tem bi izrazito izboljšali položaj ljudi v srednjem razredu, v katerem so najbolj inovativni in samozavestni ljudje, ki lahko ustvarijo največji napredek, hkrati pa so z visokimi obremenitvami najbolj teptani. To smo mi sposobni narediti na hitro.

Ste izračunali, koliko bi to stalo?
Ja, stalo bi nas okoli 120 do 150 milijonov evrov. Ker državi ne moremo narediti davčnega minusa, bi to v praksi pomenilo, da bi se izpad pri dohodnini povrnil z denarjem, ki bi se stekal delno zaradi višje potrošnje in od več plačanega davka na dodano vrednost, druga rezerva pa je pri obdavčitvi luksuznih nepremičnin in tudi dobičkov.

Ampak bili ste v vladi, zakaj tega niste že naredili?
O tem predlogu smo imeli zelo resne razprave, na trenutke nas koalicijski partnerji niso prijetno obravnavali. Naredili smo dva koraka: dvignili mejo, kjer se sploh začne odplačevati dohodnina, s tem smo pomagali 20 tisoč ljudem, vpeljali smo nov davčni razred in razbremenili del srednjega sloja ter nekoliko zmanjšali obremenitev nagrad, torej 13. In 14. plače. Volje za naslednje korake pa v koaliciji ni bilo.

"Ko potegnem črto, samo delovanje koalicije ocenjujem kot pozitivno. V vsaki koaliciji kot v vsaki družini, pride do različnih stališč, želel pa bi si, da bi se glede teh prepirov bolj pogosto pogovorili za zaprtimi vrati in se tudi dogovorili, ne pa da včasih ni bilo volje za resen pogovor in se je zgodilo tisto kar je najslabše, da smo se predstavniki koalicijskih strank pogovarjali prek medijev."

Zakaj ste torej vztrajali v koaliciji, v kateri niste bili slišani?
Ker smo naredili marsikatere druge koristne stvari. Kot predsednik stranke se zavedam, koliko imaš poslancev, taka je tvoja politična teža in toliko stvari lahko tudi izpelješ.
Pri sestavi koalicijskega programa smo z marsikatero socialdemokratsko komponento uspeli.
Najbolj pomemben rezultat te koalicije je, seveda povezan z dobrim delovanjem gospodarstva, da se je število nezaposlenih mladih prepolovilo. Samo v treh letih je zaposlitev dobilo okoli 70 tisoč mladih. Poleg gospodarske rasti je to tudi posledica politike aktivacije ministrice Anje Kopač Mrak, ki je omogočila, da je 24 tisoč mladih dobilo prvo zaposlitev.

Dejan Židan | Avtor: Anže Petekovšek Anže Petekovšek

Pa gre tukaj za redne zaposlitve ali gre za na novo nastale samostojne podjetnike, ki so v bistvu prekarci? Takšna politika je povzročila tudi razrast prekariata.
Prekarnost je nekaj, kar je potrebno odpravljati, tudi to pomeni neenakost in nepravičnost. Mladi človek s prekarno zaposlitvijo nima ne socialnih ne delavskih pravic, tudi pravnih pravic ima manj.

Kako bi torej reševali problem novodobnih sužnjev?
Tam, kjer je prekarna oblika zaposlitve samo maska za redno zaposlitev, z inšpekcijskim nadzorom. V zadnjih letih nam je uspelo do 40 odstotkov prekarnih zaposlitev spremeniti v redno delo. To je dober podatek.
Poklice, ki so samostojni poklici, je potrebno regulirati in jim dati večjo socialno in delovno varnost.
Tretja stvar pa je možna samo dolgoročno. Ko se pogovarjamo s tujci, ki prihajo iz držav, kjer se napredne vlade borijo s prekarnostjo, razlagajo, da v kolikor so finančne spodbude take, da je prekarno delo manj obdavčeno od rednega, bo zaradi finančnega interesa vsaj del ljudi šel v prekarnost. Tega čez noč ne moremo spremeniti, ker bi v resnici škodovali ljudem, ki so zaposleni preko prekarne oblike dela.
Srednjeročno pa je možno samo tako, da se obdavčitev redne oblike dela zmanjšuje in se približuje prekarni. Pomembno število delodajalcev trdi, da ne morejo priti do novih zaposlitev. Vendar pa imajo gospodarske družbe, ki ponujajo redno obliko zaposlitve in so pripravljene v svojega zaposlenega investirati tudi preko višjih plač, bistveno manj težav pri pridobivanju zaposlenih kot tisti, ki startajo z nizko plačo in še prekarno obliko dela. Zunanje okoliščine, gospodarska konjunktura, omogočajo, da ljudje lažje dobijo trajno obliko zaposlitve. In ta trend bo šel naprej.

Dejan Židan je brez posojil, na banki ima 5500 evrov prihrankov, kupone v vrednosti 14 000 evrov in 44 000 evrov v dopolnilnem pokojninskem zavarovanju. Je polovični lastnik bivalnega prizidka v Murski Soboti, ki je vreden 150000 evrov, ima stanovanje v Mariboru, vredno 57 000 evrov in vozi opel Astro vredno 18 000 evrov.

V preteklem mandatu je SD vodil ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. Je Slovenija socialna država, pod pragom revščine živi 280 tisoč ljudi?
Slovenija je socialna država bolj kot večina ostalih držav, s katerimi se primerjamo, vendar nas mora skrbeti vsak, ki živi pod pragom revščine. Sociale ne smemo razumeti kot sovražnika gospodarskemu razvoju. Težko je bilo poslušati razprave o višini socialne pomoči.
Ministrica Anja Kopač Mrak je morala največjo koalicijsko stranko prepričevati nekaj mesecev, mogoče celo leto ali dve, da ji je potem ta dovolila dvig socialne pomoči za 11 odstotkov. Potem pa v parlamentu poslanci iste stranke izglasujejo še večji dvig, kot je vlada dovolila ministrici, ampak samo za čas volitev, torej do konca tega leta. Potem pa se pomoč ponovno zniža. To kaže na nerazumevanju ljudi, ki jim je res težko.
Nato so se pojavila vprašanja, ali dvig socialne pomoči negativno vpliva na motiviranost za delo. Ta vprašanja so napačna. Ni socialna pomoč previsoka, povprečna plača v Sloveniji je prenizka. Pristajamo torej samo na razpravo, kaj je potrebno narediti, da povprečna plača in s tem minimalna plača in pokojnina zrastejo, da bomo človeku omogočili dostojno življenje.

Je Anja Kopač Mrak še vaša kandidatka za ministrico v resorju sociale?
V tem trenutku je o imenih težko govoriti, ker ne vemo, ali bomo v koaliciji ali opoziciji, obe opciji sta možni. Stranka se zaveda, da je vse odvisno od volilnega rezultata. Če bomo v koaliciji, se bo potrebno dogovoriti, katera ministrska mesta bodo pripadala posameznim političnim strankam in šele potem bomo govorili o imenih. Lahko pa povem, da jaz in vsi v stranki cenimo, spoštujemo in podpiramo delo ministrice Anje Kopač Mrak.

Dejan Židan | Avtor: Anže Petekovšek Anže Petekovšek

Vse tri stranke nekdanje koalicije, SD, Desus in SMC se v volilnih programih zavzemate za ukinitev oziroma prestrukturiranje dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Zakaj tega niste izvedli v preteklem mandatu, oziroma zakaj ni bil sprejet ključni zakon zdravstvene reforme, ki ureja financiranje zdravstva?
Tega sploh ne razumem. Predsednik vlade Miro Cerar, ki je odstopil, je govoril, da sta za to krivi dve stranki, nato se je čez mesec dni korigiral, da smo socialni demokrati podpirali ukinitev in da tega ni podpirala tretja stranka.
Resnici na ljubo, če bi v največji stranki, ki je imela vladno večino, bila volja, bi bil zakon na vladi lahko sprejet in bi se iskala podpora še v parlamentu. V nekaterih primerih je vladna stranka tako tudi delovala.
Največ razprav je bilo med ministrstvom za zdravje in ministrstvom za finance. Ne vem, če so se na koncu uskladili, ampak obe ministrstvi sta v pristojnosti iste stranke, torej vladajoče SMC, ne pa SD. Jasno je, da je zaradi dobrobiti ljudi dopolnilno zavarovanje potrebno čim prej spremeniti v osnovno, saj teh 50 milijonov zdravstvo zelo potrebuje.

V času volilne kampanje je precej pozornosti pritegnila poteza vaše stranke, ko ste volilce nagovarjali s plakatov na javnih straniščih. Kaj vi osebno menite o tem?
V vsakem primeru smo bili opazni. Opaženi smo bili v prvi fazi kampanje, ko smo govorili o solidarnosti in glede te teme ni bilo nasprotovanj. Tudi tretja faza kampanje, ko dajemo zaveze - zapisali smo jih v deset sklopov in en od teh je, da se poseže v obdavčitev plač, ne vzbuja polemik, polemika pa je nastala, ko smo se posamezniki pojavili na straniščih. Osebno nisem strokovnjak za politično kampanjo, vendar ko so mi razložili, da včasih tudi malo provokacije koristi, sem sprejel to stališče.

Odmevala je tudi tako imenova dvojna agentka, kandidatka za poslanko, ki je podpisala privolitev za kandidaturo tako za vašo stranko kot za stranko Andreja Čuša. Kako naj volilci zaupamo vašim kandidatom, če nekateri ne vedo niti, kaj podpisujejo?
Imamo zelo dober nabor kandidatov, ne le, da bi vsak od njih lahko bil poslanec ali poslanka, so tudi kompetentni za izvršilne funkcije v državi. Pri konkretnem primeru pa se nam je zgodil zdrs za katerega smo se opravičili. Zaradi objektivnih okoliščin osebne narave smo morali kandidatko, ki je že bila izbrana in se je dokazala, zamenjati s kandidatko glede katere smo prav tako dobili dobre informacije. Izkazalo se je, da je podala dvojno soglasje za svojo kandidaturo. Ali je bila pri podpisu zavedena, nismo niti raziskovali, zgodil se je zdrs, za katerega se opravičujemo.

Med kandidati za poslanca je ostal tudi Franc Križanič, nekdanji finančni minister, glede katerega so parlamentarne komisije ugotovile odgovornost pri aferi Teš 6 in pranju denarja v NLB ter odgovornosti za nastanek bančne luknje.
Želim si, da vsak, ki je naredil škodo javnemu, obravnavan hitro in če je kriv, tudi sankcioniran, sicer naj se mu breme suma odstrani. To si zasluži vsak človek. To je prvo dejstvo, drugo dejstvo pa je, da, kakor ste opazili, so te komisije bolj ali manj tempirane tako, da so s svojimi poročili, glede katerih marsikdo meni da so politično motivirani, prišle natančno teden, dva ali tri pred volitvami.
Zanimivo je bilo opazovati razpravo o bančni luknji, ko vsak, ki se nekoliko spozna, ve, da je bančna luknja nastala leta 2004 do 2008, potem pa so s prstom pokazali, zlasti politično zelo motivirani, na predsednika Pahorja. To pomeni, da smo imeli znotraj političnega prostora, kar parlament je, zelo politično ciljno akcijo, za katero pa verjamem, da jo bodo volilci razumeli.

Bo gospod Križanič vaš kandidat za finančnega ministra?
Ne. Gospod Križanič ni kandidat za ministra, vendar je kandidat za poslanca. Vem, da so bile proti njemu izrečene težke besede in zelo pošteno je, da mu damo priložnost, da pove svojo zgodbo in da se loči tisto, kar je politični napad od realnega stanja.

Vlada, ki jo je v letih 2008-2012 vodila SD, je po ocenah nekaterih strokovnjakov najslabša v zgodovini Slovenije. Zakaj bi vam volilci podelili nov mandat?
Najslabša vlada je bila v resnici od 2004 do 2008 (vlada Janeza Janše o. a.). Tista vlada je omogočila več kot 200 tajkunskih prevzemov podjetij, ki so skoraj porušili slovensko gospodarstvo. Tista vlada je z napačnim kadrovanjem skoraj potopila Luko Koper in potopila Intereuropo, in mimogrede prodala Mercator. Tista vlada je s slabo davčno reformo osiromašila javno blagajno in je v veliki meri kriva, da bilo po letu 2008 - v času svetovne recesije - veliko slabše, kot bi lahko bilo.
Vlada po letu 2008, ki jo je prevzel Borut Pahor, je bila v zelo težki situaciji. Podedovala je slabe poteze prejšnje vlade, v svetu in Sloveniji je vladala finančna, gospodarska in družbena kriza. Vlada je želela, da se standard ljudi bistveno ne poslabša. Zato je sprejemala ukrepe, ki so omogočili, da se je kljub vsemu veliko gospodarskih družb obdržalo in hudo gospodarsko recesijo je konec mandata nadomestila blaga gospodarska rast.

Dejan Židan | Avtor: Anže Petekovšek Anže Petekovšek

Evropska poslanka Tanja Fajon je na vrhu lestvic priljubljenosti med politiki. Kako boste to vnovčili, je predvidena za katero od izvršilnih funkcij?
Tanja Fajon je podpredsednica S&D, ki je v Evropskem parlamentu ena največjih političnih skupin, kar pomeni, da smo v stiku z ljudmi, ki imajo največji vpliv na odločitve. Če bi tudi druge stranke imele take povezave, bi imela Slovenija manj zunanjepolitičnih težav. Tanja Fajon je v mednarodni skupnosti znana po svojem delovanju in je za naš način razmišljanja idealen in zelo primeren kandidat tudi za zunanje ministrstvo ali katero drugo.

Ko sva govorila o možnih koalicijah, Liste Marjana Šarca niste izključili, gospod Marjan Šarec pa nima veliko lepih besed o vas, očita vam predvsem finančne težave, v katerih se je znašla stranka zaradi neplačanih računov iz prejšnje volilne kampanje.
Odkar sem prevzel stranko, ta živi točno tako, kot mora, kar pomeni, da trošimo manj kot imamo prihodkov in vse dolgove odplačujemo. Tudi premoženje stranke je bistveno večje kot so dolgovi. Sam sicer o Marjanu Šarcu in drugih konkurentih ne želim grdo govoriti, moram pa le povedati, da ko Marjan Šarec govori o nas, pozablja, da se je v njegovi občini in kolikor vem pod njegovim vodstvom, privatiziral javni komunalni sistem. Neka javna služba, ki ne bi smela delati z dobičkom, ima zdaj monopolni položaj in posluje z dobičkom, ki gre v žepe posameznikov in ne v razvoj lokalne skupnosti. To ni nekaj, kar bi si jaz želel na državnem nivoju. Če stranke druga pri drugi iščemo stvari, ki so bile narejene, pa jih nikoli več ne bi ponovili, se pri vsakem kaj najde.

Izgubljena bitka za teran je en največjih porazov vašega mandata ...
V resnici je ravno obratno! Teran je še vedno in bo samo slovensko vino, tudi po tej dolgi borbi nam je uspelo ohraniti, da je vino teran samo vino iz kraške planote. V tem trenutku že potekajo pogajanja z Italijo, ker ima tudi Italija nekaj hektarjev kraške planote, da bomo zaščito terana razširili tudi v Italijo. Res pa je, da je komisija naredila izjemo, proti kateri je vložena tudi tožba, to je, da je dovolila Hrvaški v nekem obmejnem delu oznako vinske trte "Hrvaška Istra" in z manjšimi črkami teran. Ker menimo, da potrošnik ne vidi razlike med oznako vinske trte in vinom, to odločitev tožimo.

Dolga bitka se bije tudi za določitev meje s Hrvaško, glede na to, da imate ambicije za prevzem zunanjega ministrstva, kako bi reševali to težavo, ko imate že izkušnjo s teranom?
Ravno pri teranu je bila komisija začudena, ko smo se borili za naše pravice, ker so bili navajeni na Slovenijo, ki je pridna in skloni glavo. Ni jim bilo jasno, kaj nam je, da smo uporabili vsa sredstva, da ščitimo slovenski interes. Dejansko smo se borili, zelo borili, komisija je na koncu priznala, da je teran samo slovensko vino. Jaz bi si želel, da je takšna trma, ko gre za slovenske interese prisotna na vseh področjih. Če bi bila takšna Slovenija poznana pri arbitražni zadevi, bi nam bilo nekoliko lažje.
Sicer pa je pri arbitraži zadeva do neke mere preprosta. Mi smo s tremi sosednjimi državami sporna vprašanja rešili, to pa nam ni uspelo s Hrvati. Ko se vprašamo, kdo je krivec, ugotovimo, da ima Hrvaška podobna sporna razmerja tudi z drugimi sosednjimi državami. Zaradi izkušnje, da se je s Hrvaško težko dogovoriti, je bila edina prava možnost, da gremo pred mednarodno skupnost, kjer je sodišče odločilo. V celoti je treba vztrajati, da se to, kar je del mednarodnega prava spoštuje, kar pa nas ne odveže, da ne iščemo na drugih področijih priložnosti za skupne projekte, da se vsaj neka mera zaupanja med državama ponovno vzpostavi. To bi koristilo obema državama.

Kaj bi naredili z žico na meji, ljudje umirajo v Kolpi?
Kolikor vem, ne umirajo zaradi žice, ampak zaradi toka reke, ki je tam. Sam nisem pristaš žice in zagovarjam čim hitrejšo zamenjavo s panelno ograjo. Prisotnost panelne ograje pa mora biti odvisna od ocene tveganja.

Razglasitev svetovnega dne čebel je največji diplomatski uspeh države po razglasitvi samostojnosti in vstopu v EU ter Nato. Prepričali smo s pobudo, ki aktivno pomaga pri zmanjševanju svetovne lakote. Pod to se je podpisalo 115 držav. Na svetovni ravni uspeti s pobudo, ki združuje in povezuje in nas dejansko zelo pozitivno zapiše v mednarodni javnosti, je velik uspeh. Ideja je bila od gospoda Boštjana Noča iz Čebelarske zveze Slovenije. Naše ministrstvo je prevzelo operativno raven, zelo pomembno vlogo je odigralo MZZ z diplomatsko mrežo, tudi vsi ostali visoki funkcionarji od predsednika države do predsednika vlade, parlamentarcev. Po vsem svetu smo dobili številne zaveznike in podpornike.

Ste za legalizacijo medicinske konoplje. Ste tudi za legalizacijo konoplje v rekreativne namene?
Medicinske da in ob tem ni nobene potrebe, da se surovina uvaža iz tujine, dajmo jo proizvajati v Sloveniji, seveda v nadzorovanih pogojih, saj to pomeni dodatne zaposlitve za naše ljudi. Zakoni za gojenje konoplje v medicinske namene so vloženi, zakon je v parlament vložil tudi SD, politične volje, da bi se v državnem zboru to sprejelo, pa ni bilo. Kar se tiče uporabe za rekreativne namene pa vsaj moje podpore tovrstno razmišljanje nima.

Dejan Židan | Avtor: Anže Petekovšek Anže Petekovšek

Avstralsko-izraelsko podjetje MGC Pharmaceutichals je že lani napovedalo odprtje velikega obrata za pridelovanje konoplje v medicinske namene v Sloveniji. Bomo dali prednost tujcem?
Pomembno je, da proizvodnja v Sloveniji poteka, najbolje bi bilo seveda, da z domačim kapitalom, še vedno pa bi bilo boljše, da pride tuj investitor in vloži denar v Slovenijo, kot pa, da se v Slovenijo produkt uvaža.

Minuli teden smo razkrili , da je oseba, ki je popila mineralno vodo iz steklenice Radenske, končala v bolnišnici, analize so pokazale, da je bila v steklenici bazična tekočina, vendar ne taka, kot se uporablja v obratih Radenske. Kako je strupena tekočina prišla v steklenico, torej še vedno ne vemo. Je slovenski potrošnik hrane varen?

Potrošniki smo seveda relativno varni, 100 odstotne varnosti pa ni. Sistem je narejen tako, da tisti, ki je za varnost hrane dolžan odgovarjati je proizvajalec, država pa preko različnih mehanizmov spremlja ali sistem deluje in ali so se pojavila kakšna tveganja. Tisto, kar pa mene skrbi, je, ali se bo tudi v Sloveniji začelo pojavljati to, kar se že občasno pojavlja v drugih državah, da določeni ljudje namerno zastrupijo hrano in na ta način izsiljujejo proizvajalce hrane. Do sedaj teh primerov, kolikor vem, ni bilo, ko pa sem videl poročilo, da snov, ki je bila odkrita, ni snov, ki se uporablja v tehnološkem procesu, me je preletela misel, vendar dokazov za to ni.

Ustavno sodišče pred kratkim ni ugodilo muslimanski skupnosti, ki je menila, da je prepoved klanja brez omamljanja neustavna, pri tem se je sklicevalo na zakon o zaščiti živali. Odločitev sodišča je bila nedvomno prava, vendar na drugi strani tudi v Sloveniji gojenje perjadi in goveda poteka v stisnjenih prostorih, nemalo živali v času svojega življenja ne ugleda dnevne svetlobe?
Kot država smo se, kar absolutno podpiram, odločili, da ne dovolimo zakola neomamljenih živali. Ob sprejetju zakona leta nazaj sta temu hudo nasprotovali dve skupnosti, ne le muslimanska. Imeli smo celo intervencijo ameriškega veleposlanika, vendar smo vztrajali, da je za nas nedopustno, da se živali lahko koljejo neomamljene. To je za nas mučenje. Zakon je nato prišel na ustavno sodišče in zelo sem vesel, da je ustavno sodišče presodilo, da ima varovanje živali prednost pred drugimi interesi. Pri samem halalu pa je treba povedati, da niso vse oblike halal klanja povezane s tem, da se žival ne omami, tako da nekateri obrati, kjer izvajajo halal klanje v Sloveniji obstajajo.To ni stvar državnega dovoljenja, temveč proizvajalčevega tehnološkega postopka. Država pa ne dovoli, da se koljejo neomamljene živali. Če ima kdo linijo obrnjeno v določeno smer in zaradi tega lahko to meso prodaja kot halal, je to stvar proizvajalca.
Glede drugega dela vprašanja pa naj povem, da smo začeli s pozitivnimi spodbudami. Eden od ukrepov kmetijske politike je, da če kmetija omogoči svojemu govedu, da preživi, nisem prepričan koliko, vendar menim, da gre za 180 dni, zunaj hleva, dobi dodatno finančno vzpodbudo. To je torej prostovoljni ukrep, ki je namenjen zlasti gorskohribovskim kmetijam, Polovica slovenskih mlečnih kmetij ima status gorskohribovskih in tam ljudje težje živijo, težji so naravni pogoji, stroški so višji. Učinek torej ni samo v dobrobit živali, ampak da z nekim dodatnim prihodkom tem kmetijam omogočimo, da preživijo tam, kjer je težko kmetovati.

Komentarjev 12
  • zafowula 16:20 04.junij 2018.

    Google mi plača € 7283 do € 8257 na mesec za spletno delo od home.i so v tem mesecu ustvarili € 29624 spletnega dela od doma. Večina posebnih stvari je zelo zanimivo, da je delo samo preveriti nekaj spletnih strani ...prikaži več in nič drugega. Uživajte ves čas in denar svoboden, tudii neverjetna kariera v življenju .... Oglejte si več tukaj ........ ❥ ❥❥ ❥❥❥ www.Money46.Com

  • jan24 19:06 31.maj 2018.

    S temi svojimi dejanji in izločevanji pokažejo le to, da ne spoštujejo nobenega od nas volivcev. Kajti če bi, takih izključevalnih napovedi ne bi dajali. S tem nam pokažejo, da nas imajo za norca. Ali mi daš svoj glas ali ...prikaži več pa ta glas ne šteje nič! Žalostno res

  • Avatar Leon
    Leon 14:39 31.maj 2018.

    Kmetijski minister ,ki uničuje kmetijska zemljišča in kmete ! Stalin je bil zadnji tovrstni tiran .

Sorodne novice