Redni uporabniki orodja znajo ceniti njegovo kakovost, saj močno vpliva na rezultate dela, pa tudi na varnost in zdravje uporabnikov. Pot do kakovostnega orodja pa še zdaleč ni preprosta, ampak vključuje številne podrobnosti razvoja in izdelave, o katerih marsikdo niti ne razmišlja.
Na naša vprašanja o poti od razvoja do izdelave kakovostnega orodja, namenjenega predvsem profesionalni uporabi v različnih panogah, je odgovarjal Jure Korošec, produktni vodja v podjetju Unior.
Ključni koraki pri izdelavi posameznega orodja
Idejna zasnova Ekipa, sestavljena iz predlagatelja, razvojnikov, prodajnikov in marketinga oceni smiselnost razvoja in prodaje.
Razvoj Priprava dokumentacije, izdelava skic in 3D modelov, funkcionalnost se preveri že z računalniško simulacijo.
Priprava za proizvodnjo V postopek se vključi tehnolog iz proizvodnje, ki predlaga morebitne spremembe, da bo proizvodnja lažja.
Izdelava prototipov Po izdelavi prototipov gredo le-ti na preizkušanje kakovosti in uporabnosti.
Prva serija Po preizkušanju se po potrebi izvedejo morebitne spremembe, izdelek se nato pošlje v serijsko proizvodnjo.
Dodatna kontrola Po prvi seriji se naredi še ena kontrola kakovosti in validacija zaradi morebitnih sprememb po izkušnji s prvo serijo.
Kako v Uniorju načrtujete posamezne kose in komplete orodij oziroma posebna orodja, na podlagi česa jih uvrščate v prodajni program?
Največkrat se zgodi, da nas poišče uporabnik z določenim problemom, na primer serviser avtomobilov ali koles z vprašanjem, ali obstaja na trgu orodje, primerno za določeno operacijo, oziroma ali lahko mi izdelamo ustrezno orodje. Če je zadeva na prvi pogled zanimiva, gre potem pri nas v nadaljnjo obravnavo pred posebno komisijo, ki oceni, ali je izdelava primerna za naš strojni park in ali imamo trg za to orodje, ter se potem na podlagi raznih kriterijev odloči za postopek razvoja in izdelave. V primeru pozitivne odločitve je standardni postopek, da gre idejna zasnova najprej v razvoj, kjer se pripravi ustrezna dokumentacija, risbe, izdela se tridimenzionalna skica, se razvije in zmodelira ter na podlagi tega pripravi tehnologija postopka same izdelave vse do prototipa in testiranja.
Kateri so ostali dejavniki, ki jih mora poleg osnovne namembnosti izpolnjevati orodje?
Če govoriva o nekem osnovnem orodju, je osnova to, da je uporabno, da lahko na primer z njim odvijemo matico. Vendar pa sama uporabnost v idealnih okoliščinah ni edini kriterij, saj iščemo funkcionalnost v vseh okoliščinah, v vseh primerih. Naslednji pomembni dejavniki so moč oziroma vzdržnost orodja in sama ergonomija, ki je glede na to, da smo usmerjeni k poklicnim uporabnikom, zelo pomembna. Nenazadnje pa pazimo tudi na stroškovno učinkovitost, torej ali bo uporabnik z nekim orodjem, ki ga bo kupil, zadovoljen oziroma se mu bo v določenem obdobju amortiziralo.
Katere so glavne surovine za izdelavo orodij – ali morda obstajajo razlike v materialih glede na namembnost?
Glavne surovine so visokoogljična jekla, in to več vrst. Ključe izdelujemo iz krom-vanadijevega jekla, nasadni program je iz krom-molibdenovega jekla, pri kleščah so to razna druga ogljikova jekla. Sestava je odvisna predvsem od namembnosti orodja, na primer, ali ima orodje tudi rezilo ali pričakujemo, da bo zdržalo velike napore in podobno. Načeloma pa so to vse jekla, ki so namenjena poznejši toplotni obdelavi.
Je mogoče te materiale reciklirati?
Načeloma je moč reciklirati vsa jekla; pri nas večino materialov dobimo iz Štor, saj smo solastniki Železarne Štore, in morda lahko malce bolj izbiramo, kakšna jekla bi radi. Dodajamo lahko na primer sestavine, kar je prednost pred tistimi konkurenti, ki železarne nimajo. Posebnost Uniorja pa je tudi ta, da kontroliramo celoten postopek od izdelave surovine do prodaje končnega izdelka. Imamo namreč tudi metalurga, ki stalno kontrolira sestavine jekla, granulacije ...
Imate lasten oddelek za razvoj orodij?
Imamo razvojno službo, v kateri je poleg vodje razvoja še nekaj razvojnih inženirjev, ki so razporejeni po segmentih. Imamo torej nekoga, ki večinoma izdeluje zadeve iz pločevine, na primer vozičke, delovne pulte, zaboje za orodje, kovinsko embalažo in vse zadeve, ki se tudi sicer izdelujejo iz pločevine. Recimo lasersko izrezane ključe, ročaje na grip kleščah. Imamo tudi zaposlene, specializirane za avtomobilsko ali kolesarsko orodje in še nekatere druge segmente, načeloma pa lahko glede na posamezno orodje prevzame zasnovo kakšnega dela tudi kdo drug, specialist z drugega področja. Na primer, če bomo delali v programu kolesarskega orodja orodje iz pločevine, ga bo prevzel strokovnjak za pločevino namesto strokovnjaka za kolesarsko orodje.
Kdo vse sodeluje pri načrtovanju orodja?
V razvojni fazi sodelujejo vodja razvoja, razvojni inženir, predlagatelj, iz prodaje produktni vodja, ki je zadolžen za prodajo segmenta, iz proizvodnje tehnolog strojev, sodelovati pa mora tudi nekdo iz marketinga, saj mora poznati izdelek, da ga bo znal spromovirati.
V preizkusni fazi pa pridejo na vrsto zaposleni iz službe preizkušanja kakovosti. O razvoju določenega izdelka so sicer obveščeni, toda praksa je takšna, da sami naredijo preizkuse, tako da niso »okuženi« z informacijami razvojnikov. Tako imajo širšo sliko, morda najdejo kakšne probleme in potem o njih obvestijo razvojnika, da najdejo skupne rešitve. Tisti, ki preizkušajo orodje, so iz prvih korakov izvzeti, ker tako lažje odkrijejo morebitne slabosti.
Ali morda sodelujete pri razvoju tudi z izdelovalci vozil, dvokoles …, končnimi uporabniki?
Sodelujemo bolj s serviserji kot samimi izdelovalci. Z njimi na primer sodelujemo na kolesarskem programu, kjer smo povezani s Trekom, ameriškim izdelovalcem koles. Zanje opremljamo tudi servisne centre. To je nekako najbolj neposredno sodelovanje s proizvajalci. Drugače pa za orodja, namenjena splošni prodaji, načeloma sodelujemo le s serviserji. S proizvajalci smo se povezovali v primerih, ko so nas poiskali sami za orodja, namenjena sestavljanju v proizvodnem procesu, ne pa za servisiranje. Takšno proizvodno orodje potem ni niti v naših katalogih, ampak se izdeluje samo za določenega kupca.
Upoštevate pri zasnovi tudi ergonomijo?
Ergonomija je ena izmed najpomembnejših stvari, predvsem zato, ker smo orientirani v industrijo in k profesionalnim uporabnikom. Namreč če vzamete klešče in z njimi odščipnete žico, potem pa jih odložite in jih ves teden ali še več ne uporabljate, je bolj ali manj vseeno, kakšne so. Če pa osem ur na dan ščipate žice, je zelo pomembno, kakšen je ročaj, kakšna je sila ščipanja ... Veliko ljudi pri običajnem izdelku ne vidi, kako je pozicioniran zglob, kako dolgi so ročaji, kako dolgo je rezilo, kakšna je oblika rezila. Vse to vpliva na silo, ki jo potrebuješ, da žico preščipneš. Manjša, kot je ta sila, boljše so klešče. Vse omenjene podrobnosti v kombinaciji z obliko ročaja zagotovijo ustrezno ergonomijo, povečajo učinkovitost in nenazadnje zmanjšajo možnost poklicnih poškodb.
Je dvobarvnost nekaterih mehkejših delov orodij le kozmetične narave ali ima tudi uporabno vlogo?
Materiali so različni z namenom. Če vzamemo za primer naš izvijač, so materiali v ročaju trije. Črni del je najtrši in drži kovinski del. Modra je tista, ki daje obliko za oprijem, siva pa zagotavlja oprijem. Zadnja je mešanica med plastiko in gumo, omogoča pa dober oprijem. Ker se nekoliko poda in ker guma ne drsi, je oprijem boljši, s čimer dosežemo večji navor. Enako velja za klešče z dvokomponentnim ročajem.
Kako poteka preizkušanje pred serijsko proizvodnjo?
Orodje, predvideno za delo pod napetostjo, moramo v celoti popolnoma preizkusiti že med proizvodnjo. Vse klešče gredo na testiranje, kjer se izolirani deli potopijo v vodo, skoznje se spusti 10.000 voltov, potem pa spremljamo dogajanje in gledamo, ali pride do preboja ali ne. Vzorčno testiranje pa se opravi za oprijem ročajev, kakšna je gorljivost, kako se obnašajo pri minus 20 ali plus 70 stopinjah Celzija. S kleščami za delo z elektriko imamo tudi za en teden več operacij kot pri klasičnih, plačati je treba certificiranje, vse to pa se odraža pri ceni. Za vsa orodja namreč garantiramo, da so varna; v primeru, da pride do nesreč, smo kazensko odgovorni. Zaradi tega si ne moremo privoščiti napake. Ta testiranja pa stanejo toliko kot sama orodja, zaradi česar pride do razlik v ceni med električarskim in običajnim orodjem. Pri klasičnem orodju je postopek enostavnejši. Po razvoju gre najprej do tehnologa kakovosti, ki preveri, ali za orodje obstajajo standardi. Splošno orodje, kot so klešče, ključi in podobno, je vse standardizirano in tehnolog mora najprej preveriti, ali zasnovano orodje ustreza standardom glede dimenzij, oblike ter ali so performance v skladu s standardi, Potem pa naredi še tako imenovano validacijo in preveri funkcionalnost. Z orodjem, ki je za nekaj namenjeno, se opravi tisto delo, reši problem in presodi, ali orodje ustreza. V primeru specialnih orodij pa pošljemo primerke še v nekaj različnih servisnih delavnic za določeno časovno obdobje, odvisno od zapletenosti samega orodja. Ko dobimo od uporabnikov povratne informacije, ali bi bilo smiselno kaj spremeniti, povečati, zmanjšati, zasnovati drugače – sem so vštete tudi pripombe, ali je zadeva funkcionalna in ali so bili z orodjem zadovoljni – sledijo morebitne izboljšave, potem pa gre orodje v serijsko izdelavo.
Kako nadzorujete kakovost izdelkov med serijsko proizvodnjo?
V praksi poskušamo zastaviti proces tako, da se zmanjša možnost napake, da so posamezne operacije čim bolj preproste. Tudi kontrolo izvajamo tako, da zmanjšamo možnost napak. Če je le mogoče, namesto kontrole s pomičnim merilom mere preverjamo z namenskimi pripravami. V primeru, da moramo kontrolirati določen premer, izdelamo pripravo z ustrezno odprtino, v katero se vtakne del in preveri, ali gre skozi oziroma do kam gre. V primeru, da nekdo meri s kljunastim merilom, lahko pride do napake zaradi premajhne pozornosti. Če pa ga ne moreš poriniti skozi neko luknjo, ga pa pač ne moreš. Na ta način poskušamo čim bolj zmanjšati možnost človeške napake. Sicer pa se kontrola nekaterih izdelkov izvaja pri vsaki operaciji, tako kot poteka proizvodni proces. Na primer posnemanje nekega roba, brušenje, štampiljka, kromiranje. Pri vsaki operaciji se naredi kontrola, ki jo opravi sam delavec in rezultate zapisuje. Ko govorimo o velikoserijskih izdelkih na avtomatiziranih strojih, se dela kontrola vzorčno, kjer jemlje kontrolor vzorčne izdelke in jih preverja. Pred samim skladiščenjem pa se opravi še končna kontrola, ki jo opravi služba kakovosti. Ko je neka serija končana, pride tehnolog kakovosti, vzame vzorce, preveri serijo in če je vse v redu, odobri, da gre lahko na skladiščenje.
Določene zahtevne meritve se sicer opravijo tudi digitalno z optičnimi merilniki oziroma na 3D merilnih strojih, kjer tehnolog kakovosti pripravi vpenjalno pripravo za ta del in sam program merjenja, potem pa lahko delavec del zgolj postavi na stroj in opravi meritev, česar ni mogoče storiti s klasičnimi postopki.
Na kaj morajo biti pozorni pri izbiri orodja uporabniki, kupci?
Najprej bi poudaril, da naj kupujejo kakovostne izdelke. Izbiranje nizkocenovnih ponudnikov se na koncu pogosto izkaže za dražjo izbiro. Pri specialnih orodjih je pomembno, da izberejo točno tistega, ki ga potrebujejo. V avtomobilskem programu imamo vrsto orodij, ki so si med seboj zelo podobna, razlikujejo pa se po posameznem nastavku ali merah, ker so predvidena za različne blagovne znamke. Pri specialnih orodjih je treba biti zelo pozoren; na primer pri orodju za menjavo filtrov se nam je že zgodilo, da je uporabnik prišel z reklamacijo, da orodje ne ustreza, pa smo ugotovili, da je kupil orodje za popravilo vozil znamke Volkswagen, popravljal pa je BMW-je. Skratka profesionalni uporabniki naj kupujejo kakovostno orodje in točno tisto, kar potrebujejo.
Sicer pa bodo redni uporabniki orodij že na prvi pogled znali oceniti kakovost orodja, saj se vidi, koliko operacij je bilo na njem izvedenih. Nizkocenovni ponudniki zaradi nižanja stroškov proizvodnjo poenostavljajo. Tisti, ki naredi veliko proizvodnih operacij, pa ponavadi poskrbi tudi za kakovost. Strokovnjaki oziroma redni uporabniki te razlike hitro opazijo in naši kupci to v večini primerov zaznajo.
Kako imate urejene »poprodajne« storitve glede garancije, popravil?
Garancija za Uniorjevo orodje je doživljenjska. Garantiramo za napake v proizvodnji, napake v materialu in vse, kar bi lahko bila naša krivda. Pri orodjih, kot so moment ključi ali pnevmatski vijačniki, pa je običajna enoletna garancija. Imamo tudi svojo servisno delavnico in zagotavljamo servisiranje; če se pojavi napaka v garancijskem roku, to seveda popravimo, če je izven nje, pa je popravilo bržkone še vseeno cenejše in strokovno narejeno, kot pa če se servisira kje drugje ali sam poskusiš popravljati. Za pnevmatična orodja imamo na zalogi vse dele, nudimo pa tudi tako imenovane redne servise potrošnih delov, ki se obrabljajo.
Pri moment ključih pa ponujamo servisiranje in vsakoletno umerjanje. Ključ ima certifikat za eno leto ali pet tisoč klikov, potem ga je treba umeriti. Pri nas imamo ustrezne stroje za umerjanje, po opravljenem servisu pa izdamo tudi certifikat, ki spet velja eno leto.
Kakšna je predvidena življenjska doba posameznih »značilnih« orodij?
O življenjski dobi je težko govoriti. Če je uporaba primerna, skrbna, lahko orodje prestane generacije in generacije. Pred časom smo v posebni akciji zbirali orodja starejših datumov, starejših dizajnov in nek ključ 19, star petdeset let, ima še vedno odprtino točno 19. Ni se razširil, ni se obrabil. Ne vem, koliko se je ta ključ dejansko uporabljal, toda ob neki običajni uporabi je lahko življenjska doba posameznega orodja zelo dolga. Drugače je pri moment ključih, kjer je normalno, da se nekateri deli obrabijo, pri pnevmatskih orodjih prav tako. Vse je pogojeno z uporabo. Največ reklamacij imamo za primere, ko se jasno vidi, da je nekdo napačno uporabil orodje, tisto pa razumljivo ne zdrži dolgo.
Je orodja smiselno popravljati?
Smiselno je popravljati pnevmatske pištole in moment ključe. Orodja iz enega kosa načeloma ni smiselno popravljati, saj če nekdo presili klasični ključ in ga zlomi, ga nima smisla variti in popravljati. Tudi konice izvijačev nima smisla popravljati, pri kladivih se lahko zamenja ročaj, če ga kdo zlomi, vendar se ne spomnim takšnega primera. Smiselno pa je popravljati raglje, ki imajo v notranjosti mehanizem, in te dele je mogoče dobiti pri nas kot rezervne dele. Če jo preveč obremenite in zlomite, se to da popraviti. Mislim, da to lahko popravi tudi uporabnik sam, saj imamo rezervne dele v prosti prodaji in so navedeni v katalogu. Lahko pa prinese orodje k nam in to popravimo na servisu. Tudi primeže in specialna orodja lahko popravimo pri nas, prav tako snemalce, za katere imamo posamezne ročice, vretena, vijake. Skratka dražja orodja je smiselno popravljati, uporabniki pa se lahko obrnejo na nas in potem skupaj ugotovimo, ali je popravilo smiselno ali ne.
Res je nerodno če kupiš napačno orodje.Jaz sem kupil sinu barvice za tretji razred a je septembra šel v četrti razred - bo sploh lahko uporabljal barvice?
R