Ob dvajseti obletnici kluba K4 smo se pogovarjali s človekom, ki je bil prisoten ob samem ustanavljanju kluba. Hkrati pa je imel zelo pomembno vlogo pri razvoju elektronske glasbe v Sloveniji.
Jaz mislim, da gramofon.
Če se je v Detroitu razvil techno in v Zahodni Evropi, Hamburgu in Amsterdamu gabber, od kod ste vi črpali in kako se je v Sloveniji začel razvoj elektronske glasbe?
Jaz sem začel kot punk dj, potem sem vrtel rap, kmalu zatem pa nekakšno predhodnico techna, EBM (Electronic body music), kjer je sodeloval tudi moj prvi band Broghesia. Definitivno je bila punk ideologija tista, ki je bila gonilna. Kar pa se inštrumentov tiče, je bila povod prevzetost nad novo tehnologijo, nad tistim, kar je bilo sveže. Že v 70. smo bili oboževalci Kraftwerkov.
In zdaj bo Wolfgang Flur nastopil v K4 ...
Ja, tako, da bo krog sklenjen.
Če so bili hipiji upor proti potrošniški družbi in punk upor proti političnemu sistemu, kakšno je bilo sporočilo elektronske glasbe takrat in kakšno je danes?
Takrat je bilo posthipijevsko vzdušje, proti potrošniški družbi, boj za socialne pravice, enakost ljudi in tako dalje. Danes pa je kapital "požrl" vse. Po drugi strani pa se na internetu ustvarjajo neke nove skupnosti, paralelni svet, nekakšna začasna območja, kjer veljajo posebna pravila.
In s tem povezano se je spreminjalo občinstvo ...
Jaz mislim, da mora biti odnos do glasbe zdrav. Najbolje je, če na klubski sceni prevladuje glasba za telo in dušo.
Koliko spoštovanja uživa producent elektronske glasbe v Sloveniji?
Jaz se s tem nekako ne ukvarjam. Glede na to, da še vedno delam, sem očitno na pravi frekvenci. Všeč mi je, da delam z ljudmi, od katerih lahko dobim in katerim lahko dajem. To mi je nekako smisel življenja.
|
Aldo je bil poleg od samega začetka. © Žurnal24 |
Kje je slovenska elektronska scena v primerjavi s svetovno?
Imamo kar nekaj dj-jev, ki so svetovno znani.
In to je dovolj, da opredelimo slovensko sceno kot kakovostno?
Mislim, da ne moreš uspeti, če nečesa ne narediš. Tu ni prostora za bleferje.
Kaj pravite na svetovne lestvice, ki na prvo mesto postavljajo Tiësta?
Pravi glasbenik ne ustvarja zato, da bi bil na top lestvici, ampak dela iz užitka. Kako se ustvarjajo lestvice, pa je odvisno od več dejavnikov. Posebno komercialna lestvica, ki je precej odvisna od marketinga. Tu gre za neke druge dimenzije predstavitve glasbe. Glasba nima neke posebne vloge. Na srečo pa je toliko odprtih medijev, da se vsakdo lahko odloči, kdo mu je všeč in kdo ne. Dobro je, da je ta pluralizem še vedno prisoten.
Kaj ustvarjate, ko ne delate za posel?
Jaz imam to srečo, da ne delam za posel, ampak ustvarjam iz užitka. Sorazmerno s tem so honorarji skromni. Imel sem možnost izbire in sem se odločil.
Kako gledate na dj-je, ki si vnaprej pripravijo set?
Tega nikoli nisem razumel.
Kaj pa dj-ji, ki ne marajo plošč?
Razumem prevzetost nad novo tehnologijo. Prišli smo v postopek, ko je glasba izgubila vso materialnost. Ni več tako kot nekoč, ko smo kupovali plošče, odvili plastiko, prebrali, kaj vse piše ... ta prevzetost nad nečim novim me še vedno drži.
