Slovenija
1207 ogledov

Kaj pravijo številke? Poslanci na sejah zasedali 286 dni

parlament Anže Petkovšek
Še v tem mesecu bomo dobili nov parlament, kaj zapušča prejšnji sklic?

Trinajsti sklic poslancev bo prvič v poslanske klopi predvidoma sedel 22. junija 2018 in s prvo sejo se bo končala tudi mandatna doba prejšnjega državnega zbora. Vsaj 20 dni po volitvah mora namreč predsednik republike v skladu z ustavo sklicati konstitutivno sejo državnega zbora, na kateri poslanci volijo tudi predsednika državnega zbora. Do izvolitve "prvega med enakimi" prvo sejo državnega zbora vodi najstarejši poslanec, ki je tokrat Peter Jožef Česnik iz Stranke Alenke Bratušek.

Sedeže bo po volitvah obdržalo 36 starih poslancev, pri čemer večji del "veteranov" prihaja iz stranke SDS, Levice ter tudi NSi in SMC. Skoraj dve tretjini poslancev bosta tako prvič ali vnovič sedli v poslanske klopi.

Kakšna je zapuščina?

Pred novim sklicem smo prečesali številke državnega zbora, ki jim jih zapuščajo poslanci 12. sklica, ki so delovali v devetih poslanskih skupinah in kot nepovezani poslanci. Poslanske karte so se v štirih letih temeljito premešale, poslanska skupina Desus pa je edina končala z več poslanci, kot je začela.

Že v prvem letu je iz poslanske skupine SMC izstopil Bojan Dobovšek, sledil mu je tudi Franc Laj, ki je izstopil iz SMC, ker ni čutil pripadnosti tej stranki v njenem delovanju. Poslanec Peter Vilfan je zapustil poslansko skupino ZaAB in se pridružil Desus, sledil mu je še Jani Möderndorfer, nekdanji član ZaAB in pred tem PS, ki je prestopil k SMC. Poslanska skupina Alenke Bratušek je s tem začasno ugasnila, a sta skupaj s poslanko Mirjam Bon Klanjšček in nekdanjima poslancema SMC Dobovškom in Lajem ustvarili poslansko skupino nepovezanih. Iz Levice je izstopil Matjaž Hanžek, iz SD pa Janko Veber. Da se z načinom dela v stranki SDS ne strinja, je povedal Zvonko Lah, ki je stranko SDS zapustil za poslancem Andrejem Čušem. Lah se je najprej pridružil NSi, a je zdaj že izstopil.

Katere ministre so imeli poslanci na tnalu?

Poslanci so glasovali tudi o devetih interpelacijah o delu in odgovornosti ministrov ter eni o vladi. Zagovarjati so se morali Vesna Györkös Žnidar, Karl Erjavec, Peter Gašperšič, Maja Makovec Brenčič, Goran Klemenčič ter po dvakrat Anja Kopač Mrak in Milojka Kolar Celarc. Z izjemo dveh so vse ostale dali pobudo poslanci SDS. Razrešitev je doletela Janka Vebra, med tem ko je Julijana Bizjak Mlakar pred razrešitvijo odstopil.

Poleg tega sta v tem mandatu odstopila 2 ministra (Dušan Mramor in Jožef Petrovič) in 4 ministrice (Stanka Setnikar, Klavdija Markež, Julijana Bizjak Mlakar in Violeta Bulc, ko je postala komisarka).

Zoper predsednika državnega zbora Milana Brgleza sta bli predlagani tudi dve razrešitvi, a nista bili izglasovani. Premierja Mira Cerarja, ki so mu poslanci SDS očitali kršitev ustave in hujše kršitve zakonov, je doletel tudi predlog ustavne obtožbe, a ta januarja letos ni bil izglasovan.

Poslanci zasedali na 103 sejah, ki so "trajale" 286 dni

Državni zbor, ki je zasedal med letoma 2014 in 2018, je opravil 103 seje (39 rednih ter 64 izrednih sej) v skupnem trajanju 286 dni. Redne seje so trajale skupaj 212 dni, izredne pa 74 dni. Poslanci so pri tem obravnavalo 1090 točk dnevnega reda.

Poleg tega je delovalo še 21 delovnih teles, in sicer 13 odborov ter 8 komisij. Delovna telesa so opravila 1.807 sej (852 rednih, 955 nujnih in 3 korespondenčne seje). V tem mandatu pa je parlament odredil tudi štiri parlamentarne preiskave in ustanovil štiri preiskovalne komisije, ki so imele 192 sej, od tega 123 rednih in 69 nujnih sej. Poslanci so v komisijah preiskovali politično odgovornostjo pri investiciji v šesti blok Termoelektrarne Šoštanj, zlorabe v slovenskem bančnem sistemu, zlorabe na področju prodaje in nakupa žilnih opornic ter domnevno pranje denarja v NLB in NKBM.

Poslanke in poslanci so zastavili tudi 5660 vprašanj in pobud.

V prejšnjem sklicu 2011-2014 se je državni zbor opravil 95 sej - 25 rednih in 70 izrednih sej -, ki so skupaj trajale 194 dni. V mandatnem obdobju 2008-2011pa se je sestal na 32 rednih in 52 izrednih sejah, pri čemer so seje trajale 232 dni.

Pri sprejemanju zakonov se je velikokrat mudilo ...

Poslanci so sprejeli 456 zakonov. Največ je bilo sprejetih zakonov o spremembah in dopolnitvah (258), zakonov, ki so na novo urejali določeno problematiko, pa 112. Sprejet je bil 1 ustavni zakon. Z zakonom je bilo ratificiranih 82 mednarodnih pogodb, sprejeti pa so bili tudi 3 akti o notifikaciji nasledstva. Državni zbor je v tem obdobju sprejel tudi 378 drugih aktov.

V mandatnem obdobju 2011–2014 je bilo sprejetih 345 zakonov, pri čemer sta všteta tudi dva akta o notifikaciji. Mandat pred tem pa 468 zakonov, pri čemer sta všteta tudi dva akta o notifikaciji.

Vlada Mira Cerarja se je velikokrat sicer zatekala k skrajšanim in nujnim postopkom, še posebej je bilo to opazno tik pred volitvami. A tudi v svojih prvih stotih dnevih so na primer v 69-odstotkih kršili določbe o obveznem 30-dnevnem javnem posvetovanju.

Aktualni sklic državnega zbora je že tretji zapored, ki ni dokončal svojega mandata. Pred tem je državni zbor po izglasovani nezaupnici Borutu Pahorju leta 2011 razpustil predsednik republike Danilo Türk, nato pa je tri leta kasneje prav Pahor razpustil parlament po odstopu vlade Alenke Bratušek.
Komentarjev 1
  • dragec 14:07 06.junij 2018.

    tudi, če ne delajo, ni problema