Šport
56 ogledov

Doprinos države še skromnejši kot doslej

slovenska nogometna reprezentanca Stožice navijači Profimedia
Letošnji proračun se je v primerjavi z lanskim zmanjšal za slabe tri milijone evrov.

Predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije (OKS) Bogdan Gabrovec je na okrogli mizi, s katero so začeli dneve OKS v Portorožu, sofinanciranje športa na državni ravni ocenil kot "zelo skromno".

V letošnjem državnem proračunu je za šport predvidenih slabih 20,6 milijona evrov, kar je manj kot lani, ko je bilo na voljo 23,4 milijona evrov, in je manj tudi od lanske realizacije v višini 21 milijonov evrov.

Minister za izobraževanje, znanost in šport Jernej Pikalo je pojasnil, da je 96 odstotkov vseh letnih prihodkov ministrstva že vnaprej oddanih zaradi zakonskih zavez, predvsem za plače in investicije. "S štirimi preostalimi odstotki pa je zelo težko bistveno spreminjati stvari. Nihče v državi ni v celoti zadovoljen z državnim sofinanciranjem, tudi šport ne," je izpostavil Pikalo.

"Prepričan sem, da je še veliko rezerv na finančnem področju, pri nacionalnem programu smo na 40 odstotkih in upam, da bomo do leta 2023, ko izteče, dosegli zastavljene cilje ... Da bi bil šport še naprej tako uspešen, kot je bil doslej," je uvodoma dejal Gabrovec.

A ni vse črno, predstavniki športa so navedli tudi dobre stvari. Razen pri financiranju in zdravstvu imamo vse ostale podsisteme in podrobnosti v športu pri nas med najbolje urejenimi na svetu, je o tem dodal Gabrovec.

"Tu mislim štipendiranje športnikov, razvoj kadrov, usposabljanje trenerjev ... Pri preventivnih zdravstvenih pregledih, kar bi stalo 600.000 evrov letno, še ni bil sprejet niti pravilnik, a je bil zakonodaja sprejeta že pred leti. Upam, da bodo stvari na tem področju čim prej spremenile tako, kot so nedavno poslanci v državnem zboru sprejeli amandma, da so prevozi na treninge zdaj subvencionirani," je pojasnil Gabrovec.

Pikalo je obljubil, da bodo skušali čim prej izpolniti zaveze, tudi kar se zdravstva tiče. Dodal je, da je poleg nacionalnega programa, ki ga je treba bolje uresničevati v naslednjih letih, pomemben tudi zakon o športu iz leta 2017. "Tudi tu so težave, naj omenim informatiko v športu, financiranje iz lokalnih skupnosti."

Tudi nacionalne panožne zveze pričakujejo, da bo država uredila stvari, ki ta čas zavirajo njihovo delo. Predsednik Kolesarske zveze Slovenije Tomaž Grm je navedel, da društva in klubi nimajo dovolj denarja niti, da bi član kluba dobil rabljeno kolo.

"Kupiti ga mora sam, kar pomeni, da brez lastnega vložka nihče ne more postati vrhunski kolesar. Je tudi nekaj kar velikih anomalij, tako je za izvedbo državnega prvenstva treba plačati policijo," je dejal Grm.

Dnevi OKS potekajo nekaj dni po obletnici ustanovitve samostojnega slovenskega olimpijskega gibanja; 15. oktobra pred 28 leti so podpisali olimpijsko ustanovno listino v Štihovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani.

Tokrat so v Portorožu znova predstavili pobudo o razglasitvi 1. oktobra za državni praznik, za dan slovenskega športa. Na ta dan je bil leta 1863 ustanovljeno prvo telovadno društvo na Slovenskem Južni Sokol, ki je imel kot zelo močan element tudi boj proti germanizaciji.

Zakon naj bi bil po besedah podpredsednika OKS Janeza Sodržnika v državnem zboru v obravnavi že na začetku prihodnjega leta. Odbor za izobraževanje, znanost, šport in mladino DZ je 1. oktobra to pobudo OKS že podprl.

Komentarjev 0
Napišite prvi komentar!

Za komentiranje je potrebna prijava/registracija. Če nimate uporabniškega računa, izberite enega od ponujenih načinov in se registrirajte v nekaj hitrih korakih.