Še pol leta ni minilo, ko je Bruno Bonifačić zasedel mesto direktorja Hrvaške turistične skupnosti v Sloveniji, pa sta bila ta čas Hrvaška in hrvaški turizem deležna velikih sprememb. Naša južna soseda je bila sprejeta v območje Schengna, prav tako so z začetkom letošnja leta kot valuto uvedli evro. Kaj točno to pomeni za njihov turizem, ne ve nihče, Bonifačić upa na še pozitivnejše rezultate v prihodnosti. Predvsem pa si želi okrepiti sodelovanja na obeh straneh meje, zaradi česar bi imeli korist oboji, je prepričan.
Bruno Bonifačić
Prav tako vidi možnost za skupne projekte, ki so bili prej zaradi meje oteženi. Čeprav bodo stremeli k bolj luksuznem turizmu, v njihovih očeh Slovenci poleg Nemcev še naprej ostajajo ključen trg. Vprašanje pa je, če mu bodo Slovenci lahko oziroma želeli slediti.
Kaj pomeni vstop Hrvaške v Schengen za hrvaški turizem?
Mislim, da niti Hrvaška niti Slovenija še ne vesta točno, kaj bo Schengen prinesel. V vsakem primeru je to dobra priložnost za hrvaški turizem, predvsem na račun lažje komunikacije ob meji. Če temu dodamo še evro, to pomeni iste pogoje, kot so v Sloveniji. Zdi se mi, da bo to olajšalo življenje vsem ljudem, ki živijo na obeh straneh meje. S turističnega vidika pa pričakujemo večjo dinamiko v smislu enodnevnih izletov ali podaljšanih vikendov.
Poudarjate več sodelovanja med Slovenijo in Hrvaško. Menite, da je bilo tega do sedaj premalo?
V Sloveniji in na Hrvaškem so že v preteklosti potekali številni skupni projekti, prav tako smo na tujih trgih izvajali skupne predstavitve, nazadnje na Kitajskem. Na to gledamo kot na dodano vrednost. Mislim, da se lahko od Slovenije marsikaj naučimo, je pa nesmiselno ocenjevati, kdo je boljši. Vsaka dobra praksa je koristna za obe strani. Slovenija je butična država, ki ponuja veliko doživljajskega turizma, k čemur želimo stremeti tudi mi.
Potem tekmovalnosti med državama ni (več) zaznati?
Mislim, da ne. Hrvati imamo najboljše turistične rezultate na Mediteranu, na tem področju najbolj sodelujemo prav s Slovenijo, ki je turistično zelo dobro organizirana. Slovenci imajo radi Slovenijo in radi podpirajo domači turizem. Hrvati pa prihajajo v Slovenijo smučati, se ukvarjati s pohodništvom.
Na Hrvaškem so lani našteli 17,1 milijona prihodov turistov in 98,9 milijona prenočitev in se zelo približali številkam iz leta 2019. Gostje iz Slovenije so ustvarili skoraj desetino vseh prenočitev, največ v Istri, sledijo Kvarner ter zadrska, splitsko-dalmatinska in šibeniško-kninska županija.
Konec leta smo sprejeli prvi Schengen projekt z imenom Explore The Wondernature, ki združuje Zeleni Kras in Gorski Kotar v eno povezano turistično destinacijo. Schengenska meja je tovrstne projekte v preteklosti oteževala. Projekt tako načrtuje nove pohodniške poti, prilagojene družinam z otroki, v ospredju pa je postavljeno varstvo narave in njenih prebivalcev, kot so medvedi in risi. V družbi rangerjev omogoča tudi nočno opazovanje živali, poleg tega je vključeno še ribištvo. Celotna regija bo torej prodajana kot skupna, Evropa pa je zanjo že sedaj zainteresirana, zlasti Nizozemci.
Velika želja Hrvaške je torej postati celoletna destinacija, ki bo za obisk privlačna v vseh sezonah. Kako se boste te preobrazbe lotili? Vam infrastruktura to trenutno sploh omogoča?
Res je. Kontinentalni in notranji del Hrvaške, torej od Međimurja proti Slavoniji, sta bila dolgo zanemarjena v smislu predstavitve. Šele v zadnjih desetih letih sta prišla bolj do izraza in povsem zasluženo, saj je tu veliko zdraviliških kompleksov, baza aktivnosti v naravi je fenomenalna; od kolesarjenja do sprehodov v narodnih parkih. Dvorci se počasi spreminjajo v hotele.
Da je Hrvaška postala "luksuzna" tudi za svoje prebivalce, smo lahko videli pri poročanju hrvaških medijev, ko je uvedla evro. Cene (živil) so se občutno podražile. Bi to lahko negativno vplivalo tudi na obisk tujcev, predvsem Slovencev?
Cene se regulirajo glede na ponudbo in povpraševanje. Dražji so predvsem hoteli s štirimi zvezdicami. Prav tako so zdaj vsi kampi visokega standarda, zato je težko pričakovati, da bi bile cene nižje. Na Hrvaškem imamo le 15% hotelske ponudbe, vse ostalo je privatno.
Absolutno. Slovenski turisti so na vrhu, kar se tiče obiskov tujcev.
Pa bo tako tudi v prihodnje, če imamo v mislih inflacijo?
Menim, da ja. Če bodo ponudba in usluge prave, ne dvomim, da bodo Slovenci našli možnosti oz. interes, da pridejo na Hrvaško. Imamo dovolj raznoliko in široko ponudbo, in če bo cena ustrezna, ne bo težav. Slovenci imajo v primerjavi s Hrvaško dosti višji standard. Pokazatelji kažejo, da so bili Slovenci že v času novega leta na Hrvaškem zelo prisotni.
Kateri trg, ki do sedaj še ni bil tako prisoten, pa je za Hrvaško zanimiv, če bo šla v smeri elitnega turizma?
Po svetu imamo sedemnajst predstavništev, zelo uspešna je bila prezentacija v New Yorku. Vključujemo Združene države Amerike, Daljni vzhod … Hrvaška je s svojo pozicijo na svetovnem turističnem zemljevidu zelo močna. Naša prednost je navtična ponudba. Tudi naši športniki, so podobno kot slovenski, veliki promotorji. Kar se Evrope tiče, se odpirajo trgu, kot so Češka, Poljska, vračajo se Angleži. Zelo prisotni so tudi Avstrijci in Nemci.
Kako je epidemija vplivala na hrvaški turizem?
Epidemija je seveda prinesla svoje težave, vendar smo s kampanjo in fleksibilnim pristopom vse izpeljali zelo dobro. Določena mesta oziroma regije so sicer močnejša od ostalih. Kar se tiče kadrov, gre za splošen svetovni problem. Vsi imamo migracije, primanjkljaj delovne sile.
Je pogosta praksa, da Slovenci predvsem med poletno sezono prihajajo delat na Hrvaško?
Tega res ne vem. Vemo pa, da je slovenska ekonomija boljša, zato morda trend ni tako visok. Verjetno pa se najdejo posamezniki.
Kakšna je razlika med poletnim obiskom in obiskom izven sezone?
Hrvaška je zagotovo letna destinacija. Vrhunec sezone imamo od junija do septembra, preteklo leto nam je bilo vreme tako naklonjeno, da sta bila aktualna tudi oktober in november. Povprečno imamo tako štiri, do pet mesecev glavne sezone. To moramo spremeniti.
Pomembno vprašanje je, kako ohraniti naravno bogastvo, a obenem v teh predelih poskrbeti za turistični razvoj. Računamo, da bomo v turizem vložili še 160 milijonov evrov, pri čemer se nadejamo tudi sredstev iz evropskih skladov. Predvsem se bomo posvetili promociji. Vselej pa se zavedamo svojih omejitev.
Bi morda znal postati problem, da se kot država gospodarsko tako opirate na turizem? Na primeru pandemije smo videli, da to vselej ni najboljši načrt.
Gledano ekonomsko to seveda ni dobro. Po drugi strani pa lahko prav turizem k razvoju spodbuja ostale dejavnosti, od katerih je odvisen. Korona nas je res prizadela, vendar smo hitro našli pravo pot, saj smo se v okviru Evrope najbolje odrezali. Smo pač država, v kateri prevladuje turizem.
Obeti pred sezono so torej pozitivni?
Absolutno. Rezervacija v januarju je višja kot rekordnega leta 2019, naslednji teden bo v Münchnu potekal velik sejem, kjer upam, da se bomo dobro odrezali. Nemci so za nas izjemno pomembni. Pričakujem, da bo letošnja sezona celo boljša od lanske, če seveda ne bo nekih globalnih spopadov. Več si obetamo od vikendov, želimo si, da bi Slovenci namesto v Italijo ali Francijo raje zavili k nam.
Imate za konec za slovenske turiste predlog za eno ali dvodneven izlet?
Mislim, da Slovenci zelo dobro poznajo Hrvaško, zlasti tam, kjer počitnikujejo in imajo morda v lasti nepremičnine. Usmeril bi jih na spletne predstavitve županijskih regij, kjer bodo našli res enkratne ideje. Možnosti za zunanje športne aktivnosti so res dobro organizirane. Veliko je tudi dogodkov, vezanih na gastronomijo. Slovenci so željni kompleksnih doživetij, ki jih mi vselej ponujamo, kot so zdraviliški turizem in tudi dvorci, ki si jih je res vredno ogledati.
Dva Hrvata, tri tata..
Ha ha to je povedal slovenskemu novinarju. Hrvaškemu tega nikoli ne bi rekel. Sicer so nas pa Hrvati vedno žejne peljali čez vodo.
Hrčki so zahrbten narod, ne vsi pač pa večina. Govorijo nekaj, delajo pa ravno obratno!