Nekdanja kolesarska ekipa Lampre Merida je slovela po tem, da je od vedno zaupala slovenskim kolesarjem. Italijansko moštvo je bilo iz leta v leto WorldTour ekipa z največ Slovenci na svoji plačilni listi.
Vera v slovenske kolesarje pa se ni zmanjašala niti po preoblikovanju ekipe v današnje moštvo UAE Team Emirates leta 2017. Za ekipo iz Združenih emiratov sta tako v preteklosti vozila Matej Mohorič in Marko Kump, njen aktualni član pa je še vedno zmagovalec dveh etap na Giru ter nekdanji nosilec rožnate majice, Jan Polanc.
Toda zaupanje v slovenske kolesarje se je ekipi najbolj poplačalo šele s podpisom mladega talenta iz širnemu svetu precej neznane ekipe Gusto Santic, Tadeja Pogačarja.
Mladi Slovenec se je svoji prvi ekipi najvišjega možnega ranga priključil pred sezono leta 2019 in z njo dosegel neslutene višave. Dobil je že svojo drugo etapno dirko v sezoni, potem ko je na sloviti portugalski etapni dirki Volta ao Algarve premagal takšne šampione, kot so Wout Poels, Enric Mas, Simon Špilak... Skupni zmagi je sicer dodal še etapno zmago na kraljevski etapi dirke.
Sezono je nadaljeval z odličnim šestim mestom na eni najtežjih enotedenskih dirk sezone, Dirki po Baskiji, medtem ko je bil znova nepremagljiv že na svoji naslednji etapni dirki, ko je deklasiral konkurenco na drugi strani luže, na sloviti Dirki po Kaliforniji, ko je ponovno slavil tudi na kraljevski etapi, ki se je končala z vzponom na famozni Mount Baldy. Tokrat je deklasiral celo takšna kolesarska imena, kot so Richie Porte, George Bennett, Sergio Higuita, Rigoberto Uran...
V nadaljevanju sezone je dobil še slovensko državno prvenstvo v kronometru, kjer pa to leto resda ni nastopil Primož Roglič, medtem ko je dobro nastopal tudi na Dirki po Sloveniji, a mu trasa to leto ni preveč odgovarjala, tako da je s 4. mestom za las zgrešil zmagovalni oder, na katerega pa se je na koncu vendarle povzpel kot zmagovalec v seštevku za najboljšega mladega kolesarja.
Nato pa je sledila dirka, ki ga je dokončno izstrelila v sam vrh svetovnega kolesarstva., Vuelta 2019. Na tej zgodovinski Dirki po Španiji je Primož Roglič postal prvi Slovenec z zmago na eni izmed treh slovitih tritedenskih dirk, medtem ko je njegov uspeh dopolnil Pogačar s skupnim tretjim mestom, tremi dobljenimi etapami ter zmago v tekmovanju za belo majico najboljšega mladega kolesarja.
V ekipi so se v tem trenutku že zavedali, kakšnega kolesarskega dragulja so odkrili, a zagotovo tudi sami niso pričakovali uspehov, ki so sledili v naslednji sezoni. Pogačar je namreč sezono začel z dvema etapnima zmagama ter slavjem v skupnem seštevku Dirke po Valencii, medtem ko je na Dirki po ZAE kljub eni etapni zmagi moral premoč v skupnem seštevku priznati Britancu Adamu Yatesu. Je pa zato Pogačar osvojil drugo mesto ter znova tudi seštevek za najboljšega mladega kolesarja.
Njegov šampionski pohod je nato zaustavila korona-kriza, a Pogačarja to ni zmedlo. Nadaljevanje sezone je odprl z drugim mestom na državnem prvenstvu v cestni dirki, ko je zaostal le za Rogličem, kateremu pa je takoj nato vrnil udarec z zmago na državnem prvenstvu v kronometru.
Pred nastopom na Dirki po Franciji je zabeležil še dva odlična rezultata na slovitih klasikah, ko je Strade Bianchi končal na 13. mestu, dirko Milano-San Remo pa na 12. Dobro formo pred Tourom pa je potrdil še s četrtim mestom na Kriteriju Dauphine.
Septembra pa je mladi kolesar iz Klanca pri Komendi za vedno izpisal zgodovino slovenskega kolesarstva. Sloveniji je namreč privozil prvo skupno zmago na Dirki po Franciji, katero je končal na prvem mestu v skupnem seštevku, seštevku po točkah na gorskih ciljih ter seštevku za najboljšega mladega kolesarja. Poleg rumene, pikčaste in bele majice pa je osvojil še tri etapne zmage.
Sezono iz sanj (čeprav je sam izjavil, da je kot otrok sanjal zgolj o nastopu na Dirki po Franciji) je zaključil še z dvema odmevnima rezultatoma, saj je Valonsko puščico končal na 9. mestu, medtem ko je enega izmed slovitih kolesarskih spomenikov, dirko Liege-Bastogne-Liege, končal na stopničkah s tretjim mestom.
Pogačar je tako v prejšnjih dveh sezonah dokazal, da zmore vse. Lahko osvaja celo največje tritedenske dirke, je skorajda nepremagljiv na tedenskih etapnih dirkah, obenem pa velja za enega najboljših kronometristov ter je vedno nevaren tudi na najslovitejših kolesarskih klasikah. Pogačar dejansko podobno kot Roglič predstavlja popolnega kolesarja... In tega se v ekipi UAE Team Emirates še predobro zavedajo.
Zato ni čudilo, da so pri Tadejevi ekipi naredili vse, da bi slovenskega šampiona za čim dlje zadržali v svojih vrstah. V začetku tega meseca je namreč Pogačar s svojo ekipo podpisal novo pogodbo, katera ga bo za ekipo iz ZAE vezala vse do konca leta 2026.
Slovita italijanska Gazzetta dello Sport pa je v sredo zjutraj razkrila nekaj izmed plač najbolj slovitih kolesarjev sveta, izmed katerih zagotovo najbolj izstopa prav plača mladega Slovenca.
Some salary stats from @Gazzetta_it this morning:
— Mihai Simion (@faustocoppi60) March 10, 2021
Tadej Pogacar - 5 million €/year
Vincenzo Nibali - 3 million €/year
Egan Bernal - 2,8 million €/year
Julian Alaphilippe - 2,3 million €/year
Wout van Aert - 2,2 million €/year
Mathieu VDP - 2 million €/year
Po pisanju Italijanov naj bi ekipa UAE Team Emirates svojega mladega zvezdnika plačevala kar 5 milijonov evrov na leto. Za primerjavo, Julian Alaphilippe in Egan Bernal, ki sta veljala za dva izmed najbolj vročih kolesarjev zadnji let, skupaj zaslužita približno toliko kot Pogačar.
A kot pravijo... No money, no funny. Če si v svojih vrstah želiš najboljšega, ga moraš tudi plačati kot najboljšega. In Pogačar je te vsote vsekakor tudi vreden.
Za vožnjo po dežju in mrazu , je še ta številka premajhna !