Magazin > Film & Glasba & TV
16 ogledov

Bruce Vsemogočni

“Ta tip je zmešan ali pa vsemogočen.” Verjetno bo držalo predvsem slednje.
1/46
Žurnal24 main
V četrtek, 23. julija je na stadionu Friuli v Vidmu nastopil eden in edini, “The Boss” aka Bruce Springsteen.

Stadionska vrata so se odprla ob 17. uri. Na desni strani odra je visela italijanska zastava (Bruce ima po materini strani italijanske korenine), na levi pa ameriška. Italijanska raja se je prek koncertom brezskrbno zabavala na zelenici stadiona, postopala na uradnih prodajnih mestih majic, klobukov ter ostalih BS rekvizitov ali pa se preprosto “ogrevala” s pivom. Opaziti je bilo vse generacije obiskovalcev, precej je bilo tudi Slovencev. Samo izpred Tivolija jih je šlo šest avtobusov (eno in dvonadstopnih). Do dejanskega začetka (nekaj skromnih minut po 21. uri) se je bilo po prizorišču mogoče premikati precej svobodno, saj “kapljanje” ljudi v štirih urah ni popolnoma napolnilo prostora. Še vedno pa je bilo na stadionu vsega skupaj prisotnih okoli 35 tisoč obiskovalcev.

Bolj star, bolj energičen
Od trenutka, ko je Bruce Friderick Joseph Springsteen stopil na oder ter do poslovilnega momenta, je bil njegov nastop na visokem energičnem nivoju, kar je sprožilo naslednji pomislek: “Ta tip je zmešan ali pa vsemogočen.” Verjetno bo držalo predvsem slednje. Toliko energije, kot jo ima on, nima marsikateri glasbeni “mladič”, kaj šele tak “ata” kot je on (23. septembra bo namreč praznoval okroglih šestdeset let). Glasbenika označujeta intenzivna prezenca, nenehna interakcija z ljudmi ter impulzivnost. Bruce je skakal od enega konca odra na drugega, pogosto odvihral do srečnežev v prvi vrsti ter od njih pobiral transparente, na katerih so bili napisani komadi. Omenjeno priviligirano možnost so imeli tisti v VIP prostoru na parterju (privilegij se je poznal tudi na višini vstopnic). Pobiranje glasbenih želja se je zdelo nenavadno in vprašujoče, ali bend resnično zna na pamet vse komade, ki jih nima v prvotnem planu za turnejo. Glede na to, da pa so glasbeniki prekaljeni stari mački in da setlisto na trenutni turneji Working On A Dream nenehno spreminjajo, se to niti ne zdi presenečenje. Včasih so bila naključja tako neverjetna, da se je porodila misel, da je del nastopa zrežiran. Italijani, katerih večina tudi v odraslih letih ne govori angleško, za več kot nekaj refrenov najpopularnejših hitov tudi tokrat niso naredili izjeme. Je pa neverjetno del refrena komada Waiting On A Sunny Day uspelo odpeti nekemu petletniku, ki mu je Bruce prinesel mikrofon, kar je bilo zopet edinstveno.

Glasbenika označujeta intenzivna prezenca, nenehna interakcija z ljudmi ter impulzivnost. © Aleš Rosa

 
E Street Band, ki ga spremlja že od začetka kariere (od leta 1972), je “The Boss” v zadnjih izdihljajih koncerta predstavil z naslednjimi besedami: “This is bone breakin', ass shakin', viagra takin' … The E Street Band. Iz najnovejšega albuma smo slišali le Working On A Dream ter “kissovsko” navdihnjeni Outlaw Pete. Prednjačili so predvsem starejši komadi (Darlington Country, Something In The Night, No Surrender, Streets of Fire, 41 Shots, Lonesome Day, Johnny 99 in Bobby Jean). Pri Dancing In The Dark je v stilu videospota (ko na oder pride igralka Courteney Cox) Bruce k sebi povabil punco, ki jo je nato odnesel nazaj med občinstvo. Nepogrešljivi del repertoarja je bil pričakovano Born In The U.S.A., sklepni glasbeni moment večera pa je bila priredba La bamba. Izrazitejših videoprojekcij (razen pri redkih baladah) skorajda ni bilo, v ospredju je bila osvetlitev v stilu osemdesetih let (svetli reflektorji in preprosto igranje s svetlobo).

Igrali so natanko deset minut manj kot tri ure. Zopet ne moremo mimo vprašanja: “Katera velika rock legenda pa dandanes še igra toliko časa?!”.
Komentarjev 0
Napišite prvi komentar!

Za komentiranje je potrebna prijava/registracija. Če nimate uporabniškega računa, izberite enega od ponujenih načinov in se registrirajte v nekaj hitrih korakih.