Kljub temu pa se zdi, da so ljudem bližja rdeča vina (svoje so naredile tudi posamezne medicinske
raziskave, ki govorijo v prid določenim sestavinam rdečih vin, ki jih bela vina nimajo). To pa je
zanimivo, glede na to, da je vinski svet skoraj enakovredno razdeljen na belega in rdečega,
slovenski pa je, verjetno v nasprotju s pričakovanji večine, bel. No, vsaj v pretežni meri bel –
letnik 2000 je na primer dal le dobrih 23 % rdečih vin, od katerih so večino pridelali na
Primorskem (dobro tretjino vse količine letnika), najmanj pa v Podravju, kjer vsako leto pridelajo
le kake tri odstotke rdečih vin.
Navedena statistika potrjuje tudi že večkrat zapisano ugotovitev, da se Slovenija ne more
ravno ponašati s svojimi rdečimi vini, še prav posebno ne s kakimi velikimi rdečinami (izjeme kot
vedno potrjujejo pravilo). Čisto svoja zgodba sta naša posebneža refošk, ki je s 6 % najbolj
razširjena rdeča sorta pri nas, in pa cviček, katerega sestavina žametovka s slabimi 6 % zaseda
drugo mesto med rdečimi sortami. Njuna lokalna priljubljenost je izjemna, medtem ko ju tujina sploh
ne razume oziroma ne sprejema. Tretje mesto med rdečimi sortami pri nas pripada merlotu s slabimi 5
%, četrto modri frankinji z dobrimi 3 % in šele peto izjemno priljubljenemu cabernet sauvignonu z
le dobrima 2 %, ki spada v že omenjeni razred velikih rdečin.
Nasveti za ''rdečeljube''
Če spadate med tiste, ki rajši kot po belih posegate po rdečih vinih iz naših vinorodnih
dežel, vam glede na vinorodni okoliš svetujemo, kje najti katero rdečo sorto:
- v. o. Brda: okoliš, od koder prihajajo naša najboljša rdeča vina, med njimi tudi že omenjene izjemne rdečine, ki so skoraj po pravilu zvrsti cabernetov (franca in sauvignona) in merlota ter mogoče še katere druge rdeče sorte
- v. o. Kras: tu je prvi (in edini) teran, ki ga daje sorta refošk
- v. o. Slovenska Istra: kraljestvo refoška, čeprav ne gre pozabiti tudi na nekatere cabernet sauvignone, merlote in celo shyrah
- v. o. Vipavska dolina: dolina zanimivih merlotov in modrih pinotov ter nekaterih barber
- v. o. Štajerska Slovenija: dežela, ki je po rdeči strani razpeta med modro frankinjo in modri pinot
- v. o. Prekmurje: tu pa z izjemo kake modre frankinje ali mogoče modrega pinota rdečih vin v bistvu ne gre iskati
- v. o. Bela krajina: dežela modre frankinje, ki na tem terroirju (rastišču) daje izjemne rezultate
- v. o. Bizeljsko – Sremič: okoliš modre frankinje in nekaterih zanimivih tujih rdečih sort, kot sta naprimer gamay in zweigelt
- v. o. Dolenjska: prvi je cviček, drugi pa glavni rdeči sorti cvička – žametovka in modra frankinja
Rdeče sorte na Slovenskem:
- barbera (v.d. Primorska)
- cabernet franc (v. d. Primorska)
- cabernet sauvignon (v. d. Primorska)
- cipro (v.d. Primorska)
- gamay (v.d. Podravje in Posavje)
- maločrn (v. d. Primorska)
- merlot (v. d. Primorska)
- modra frankinja (v. d. Podravje in Posavje)
- modri pinot (v vseh treh vinorodnih deželah)
- refošk (v. d. Primorska, na Krasu daje vino teran)
- rdeča žlahtnina (v. d. Posavje)
- syrah (v. d. Primorska)
- šentlovrenka (v. d. Podravje in Posavje)
- zweigelt (v. d. Posavje in Podravje)
- žametovka (v.d. Podravje in Posavje)
