Slovenija
10813 ogledov

"Kar je pokazala, volivci ne prenesejo!"

Državni zbor parlament Twitter
Analiza delovanja poslancev v preteklem mandatu ponuja zanimive ugotovitve.

Bliža se konec mandata osmega državnega zbora v zgodovini samostojne Slovenije. Razdeljen je bil na obdobji dveh vlad, najprej pod vodstvom Marjana Šarca, nato pod taktirko Janeza Janše.

Janševa SDS je občutna največja stranka v parlamentu, ima 26 poslancev. Sledita LMŠ in SD s po štirinajstimi poslanci, Levica, NSi in SAB zastopa po sedem izbrancev ljudstva, Konkretno in DeSUS imata po štiri poslance, SNS tri. Preostanejo še trije nepovezani poslanci in predstavnika italijanske oziroma madžarske manjšine.

Avgusta 2018 je bil za predsednika DZ izvoljen Dejan Židan. Po izvolitvi Janeza Janše za mandatarja je odstopil, marca 2020 ga je nadomestil Igor Zorčič.

Po številu vloženih vprašanj in pobud so najbolj produktivni v SNS - trije predstavniki so jih vložili kar 1.120. SD jih je vložil 1.530, torej več kot sto na poslanca. Zelo dejavni so bili tudi pri Levici z 970 pobudami in vprašanji. V SDS so jih vložili 1.316, torej okrog 50 na poslanca. Najmanj, skupno le 44, so jih sprožili v DeSUS.

Po številu vprašanj in pobud je daleč najbolj aktiven Franc Trček (SD), zbral jih je kar 934. Zmago Jelinčič Plemeniti jih je podal 520, Dušan Šiško (SNS) 305, Dejan Židan (SD) 278, Jani Ivanuša (SNS) 232.

Poslanka SDS Elena Zavadlav Ušaj od nastopa poslanske funkcije marca 2020 ni vložila nobenega vprašanja ali pobude. Enako je z Mihaelom Prevcem (NSi), Violeto Tomić (Levica) in manjšinskim poslancem Felicejem Žižo. Slednja sta v DZ od začetka mandata.

Alenka Bratušek intervju Slovenija Alenka Bratušek: Levica bo morala rešiti zadeve s Kordišem

In kdo je najbolj gostobeseden? Največ govorov na sejo, kar 51, je opravil Branko Simonovič (DeSUS). Le enega manj je zmogel Jože Tanko (SDS), Igor Zorčič (prej SMC/Konkretno, zdaj med nepovezanimi poslanci) se je oglasil triintridesetkrat na sejo, Tina Heferle (LMŠ) dvaintridesetkrat, Dejan Židan triindvajsetkrat. Nihče drug ni opravil več kot deset govorov na sejo.

Prav zato je morda malce presenetljiv pogled na statistiko izgovorjenih besed. Tam na vrhu namreč kraljuje Miha Kordiš (Levica), iz njegovih ust je na zasedanjih DZ prišlo kar 564.535 besed. Sledi mu strankarska kolegica Nataša Sukič s 471.070 besedami, nato se zvrstita Marko Bandelli (SAB) s 380.113 in Jožef Horvat (NSi) s 374.484 besedami.

Najmanj zgovorni so v SDS. Karmen Kozmus Ferjan je izgovorila le 1.413 besed, a velja dodati, da je v parlamentu šele od novembra lani. Leon Merjasec, ki je v DZ prišel ob nastopu Janševe vlade, je izgovoril 11.393 besed. Izmed tistih, ki so v klopeh od začetka mandata, je bila najbolj tiha Nada Brinovšek s 17.803 besedami.

Kdo nagovarja učinkovito?

Državni zbor parlament | Avtor: Twitter Twitter

Za analizo komunikacije poslank in poslancev smo povprašali sociologa in profesorja na Fakulteti za družbene vede - dr. Sama Uhana. Kdo torej volivce nagovarja učinkovito?

"Sam bi ločil med učinkovitostjo pri doseganju zastavljenih ciljev in prepoznavnostjo. Mi imamo v parlamentu nekaj poslancev, ki so prepoznavni po nizki politični kulturi. V ta sklop sodijo poslanci, ki žalijo, ali pa se ne zoperstavijo nekomu, ki žali. Tega je na desnem političnem polu več kot na levem. V ponedeljek smo lahko slišali izpad člana SDS Žana Mahniča, ki se je s tvitom pravzaprav razglasil za islamofoba, odziv njegove stranke in njenih poslancev pa je povsem izostal. Ni bilo nobene obsodbe takšnega načina komuniciranja."

Kdo izstopa? "O učinkovitem komuniciranju lahko govorimo takrat, kadar se ustrezno nagovori potencialne volivce. Tovrstne dobre prakse imamo na levi in na desni. Dobro komunicirata Luka Mesec in Miha Kordiš iz Levice. V njuni stranki je zelo tehten in preudaren govorec Matej Tašner Vatovec, ki pa je medijsko manj izpostavljen ravno zato, ker je njegov način govora drugačen. Na desnici bi v pozitivnem smislu izpostavil člana NSi Jožefa Horvata, ki ohranja vsebinski in govorni nivo. Tu bi lahko, čeprav zdaj ni poslanka, omenil še nekdanjo predsednico NSi Ljudmilo Novak, ki zna nastopiti učinkovito in državotvorno. Na desnici je učinkovit Zmago Jelinčič Plemeniti, ki načrtno žali in provocira, ker mu s tem raste prepoznavnost. V tem kontekstu velja omeniti še enega zdajšnjega člana SNS Roberta Polnarja in člana SDS Branka Grimsa. Omenjeni izstopajo z grobo in preprosto govorico, ki je namenjena določenemu delu volivcev. To je lahko učinkovito, čeprav morda neprimerno ali nevsebinsko. Običajno je tako, da tehtna in umirjena razprava ne pritegne medijev," je ocenil Uhan.

Kaj gledalci na soočenjih najbolj opazijo? "Govorica telesa je zelo pomembna. Gledalci soočenj in sej hitro zaslutijo nestrpnost, nervozo in prikrito agresivnost. To se zgodi predvsem pri tistih govorcih, ki so manj politično vešči. To je enako razporejeno na oba politična pola. Ni pa nujno, da je to sankcionirano s strani volivcev. To lahko prepoznajo kot neko avtentičnost. Vidijo čustveno vpletenost in to lahko politika naredi bolj človeškega, z njim ali njo se je lažje poistovetiti. Česar volivci ne prenesejo, je na nedavnem soočenju demonstrirala Romana Tomc iz SDS. To je bil nek hladen cinizem. Na naučen način je skušala vzdrževati mirnost, a je delovala zelo odljudno, ne avtentično."

Ali se značilnosti učinkovitega političnega nastopa, v psihološkem smislu, razlikujejo med spoloma? Je za političarke priporočljivo kaj, kar za politike ni, in obratno? "Menim, da to danes ne igra več pomembne vloge. Svetoval bi, da se stranke na to ne ozirajo," je sklenil v Trbovljah rojeni sociolog.

Eva Irgl Slovenija Tako je Eva Irgl komentirala "grožnjo" s pregledom mednožja

Poslušni in neposlušni

parlament državni zbor Ljubljana | Avtor: Profimedia Profimedia

Glasovanj v Državnem zboru se najbolj vestno udeležujejo v strani Konkretno, prisotnost njihovih poslancev je 95-odstotna. Le odstotek manj premorejo v SDS, dva odstotka manj v LMŠ in NSi. Najmanjkrat so pri glasovanjih sodelovali poslanci SAB - 80 odstotkov.

Stranka Alenke Bratušek je tudi najmanj "poslušna". Njeni poslanci so v več kot dvajstetih odstotkih glasovali v nasprotju z večinskim mnenjem poslanske skupine. Petnajst odstotkov presegajo še v SD in SNS. Najmanj odstopanja z večinskim mnenjem je v strankah Konkretno in NSi - 6,5 oziroma 7,5 odstotka.

Švarc Pipan Slovenija Janša užaljen, ker se Švarc Pipan z njim ni želela rokovati. Sledilo je tole ...

Med posameznimi poslanci in poslankami se je prav vseh glasovanj udeležila Mojca Škrinjar iz SDS. Kar 62 poslancev se je udeležilo vsaj 90 odstotkov glasovanj. Na spodnjem koncu spektra so Franc Jurša (DeSUS) z 69 odstotki, Jelinčič (SNS) z 62 odstotki ter Alenka Bratušek (SAB) s 60 odstotki.

Bratuškova je na skrajnem koncu seznama tudi po številu glasovanj, ki se niso ujemala z večinskim mnenjem poslanske skupine. To se je zgodilo v 43 primerih. Sledi ji Jelinčič - 38, nato pa poslanca iz vrst SD Samo Bevk in Željko Cigler s 37 oziroma 36 "kontra" glasovanji.

Če odštejemo nepovezane poslance, je strankarski usmeritvi z le enim "odklonskim" glasovanjem najbolj sledil Andrej Černigoj (NSi), ki pa je v poslanske klopi sedel šele marca 2020 po odhodu Jerneja Vrtovca na infrastrukturno ministrstvo. Gregor Perič (Konkretno), Mojca Žnidarič (Konkretno) in Tadeja Šuštar Zalar (NSi) so od stranke odstopajočo odločitev zastopali po dvakrat. Slednja je v DZ prišla leto po vzpostavitvi kolegija - julija 2019.

 
Komentarjev 2
  • Maria_Jensen 10:00 16.april 2022.

    Google je plačal od 400 do 800 dolarjev za dnevno spletno delo od doma. Prvi mesec sem od Googla doma prejel 21.758 $, prejšnji mesec pa sem plačal 29.467 $ za 3-urni delovnik. To naredim ............ >>>>>>>>>> 𝑾𝒘𝒘.𝑱𝒐𝒃𝒛𝑪𝒂𝒓𝒕.𝑪𝒐𝒎

  • zdrej 09:08 13.april 2022.

    Nekaj matematika ne štime pri SNS.

Sorodne novice